

Če bi postavili drugo ob drugo hišo, zgrajeno s slamnatimi balami, in sodobno klasično hišo, bi bile razlike na prvi pogled morda manjše, kot si predstavljamo. Obe imata lahko velike steklene površine, sodobno arhitekturo in vse udobje, ki ga pričakujemo od današnjega doma. Razlike se skrivajo predvsem v sestavi sten, izbiri materialov in načinu izvedbe.
Kako pa se gradnja s slamo v resnici primerja z bolj uveljavljenimi načini gradnje? Je dražja, počasnejša in zahtevnejša za vzdrževanje?
O tem smo se v podkastu Deloindom pogovarjali z arhitektko in oblikovalko Zalo Peršin ter Antonom Pugljem, ustanoviteljem in direktorjem Centra sonaravne gradnje Gnezdo.
Pri gradnji, o kateri govorita sogovornika, slama ni nosilni element, temveč predvsem toplotna izolacija v leseni skeletni konstrukciji. Zaradi tega je treba prilagoditi konstrukcijo, sestavo sten in inštalacijske ravnine, ni pa nujno, da je tudi arhitektura hiše povsem drugačna. Tudi tipski načrt je mogoče prilagoditi takšni gradnji.
Opaznejša razlika je pri debelini sten, ki je večja kot pri običajni skeletni gradnji. Toda prav to lahko postane zanimiv arhitekturni element, denimo pri globokih okenskih špaletah in sedalnih nišah.

To sta verjetno vprašanji, ki najbolj zanimata bodoče investitorje.
Po besedah Antona Puglja čas gradnje ni bistveno daljši, če primerjamo podobno zasnovano leseno skeletno hišo. Nekaj več časa lahko zahtevajo naravni ometi in njihovo sušenje.
Tudi pri ceni odgovor ni povsem enoznačen. Na končni strošek močno vplivajo zasnova hiše, velike steklene površine, konstrukcijski razponi in zahtevnost izvedbe, zato zgolj izbira slame še ne pove, ali bo hiša dražja ali cenejša.
Ob omembi hiše iz slame se hitro pojavijo pomisleki o požaru in življenjski dobi. Sogovornika v podkastu pojasnjujeta, kako so slamnate bale zaščitene v konstrukciji in zakaj je predstava o njihovi požarni varnosti pogosto drugačna od dejanskega stanja.
Še več pozornosti pa zahteva voda. Če je slama dalj časa izpostavljena vlagi, se lahko pojavita gnitje in plesen, zato so pravilno projektirani detajli, hidroizolacija in izvedba inštalacij ključni. Prav na tem področju sogovornika opozarjata, da naravna gradnja nikakor ne pomeni, da lahko pri izvedbi improviziramo.

In potem je tu še vprašanje, ki ga ne moremo zajeti zgolj s številkami: kakšen je občutek bivanja v hiši iz naravnih materialov?
Sogovornika v podkastu govorita tudi o tem, zakaj ljudje takšne prostore pogosto opisujejo kot toplejše, mehkejše in prijetnejše za bivanje.
Kako dolgo lahko hiša iz slame zdrži, kako odporna je proti požaru, kaj pomenijo miši in drugi glodavci ter ali se takšna gradnja splača tudi finančno? Celotno primerjavo in izkušnje iz prakse lahko slišite v celotni epizodi podkasta Deloindom.
PODKASTU LAHKO PRISLUHNETE TUKAJ: