Beljenje predstavlja morda samo 20 odstotkov dela in glede na predpriprave je še najmanj zahtevno. Ko sem začel z beljenjem, sem bil že na konju.

Ugotovil sem, da je izraz »beljenje« zavajajoče poimenovanje za ureditev sten, po katerem iz golega ometa do zaključnega sloja dobimo končen videz sten. Beljenje predstavlja morda samo 20 odstotkov dela in glede na predpriprave je še najmanj zahtevno. Ko sem začel beliti, sem bil že na konju. Predpriprava sten in vsega okoli njih je tisto, kar je delovno najbolj intenzivno, zahteva natančnost in vzame največ časa.

Še najlepši del je nakup materiala in opreme. Za brušenje sten sem kupil rotacijski brusilni stroj, brusni papir in še nekaj manjših pripomočkov za brušenje. Nekaj orodja pa sem že imel doma. Za stene sem uporabljal že pripravljeno maso za kitanje, kupil sem tudi emulzijo in belež. Od opreme sem nabavil kakovostna velika valjčka, mala valjčka, široka čopiča, odcedni mrežici, opažni trak in nekaj zaščitne folije. Izposodil sem si gradbeni oder. Slednjega toplo priporočam, saj si ne predstavljam obdelave zgornjih polovic sten in stropov, če bi vse delo moral opraviti na lestvi. Hiša je prazna, razen keramike ni ničesar, kar bi bilo treba posebej zavarovati pred prahom in barvo. Le stavbno pohištvo bo treba polepiti s trakom in preseliti kakšnega pajka.

Ne predstavljam si, da bi vse brusil ročno, zato je bil nakup brusilnika dobra investicija.

Ometi na stenah so relativno gladki, brez izboklin in špalete so še kar ravne. Nisem pretirano občutljiv na nepravilnosti, zato sem se odločil, da bom stene zgolj zgladil. Najprej sem se lotil brušenja ometov. Čeprav so na prvi otip bili še kar gladki, se je po brušenju pokazalo, da je to potrebno. Odstranijo se drobna zrnca peska, ki se trdno ne držijo stene. To bi mi otežilo kitanje sten in tudi več bi porabil materiala. Vse stene in strop sem prebrusil strojno, vogale pa na roke. Uporabil sem brusilni papir granulacije 60. Ne predstavljam si, da bi vse brusil ročno, zato je bil nakup brusilnika dobra investicija. Po opravljenem brušenju so bile stene že tako gladke (ne ravne), da sem razmišljal že o tem, da sploh ne bi kital. Verjetno bolj zato, ker tudi hude volje ni bilo. No, vseeno je odločitev padla, da kit mora biti.

Za oprijem kita in beleža je treba ves omet premazati z emulzijo. Pomembno pri tem je, da je emulzija v pravem razmerju zmešana z vodo in temeljito nanesena po vseh površinah. Še posebej sem se potrudil z nanosom po kotih in vogalih.  Kjer emulzija ni nanesena, se bo belež po več kratnem nanosu zagotovo luščil. Emulzijo sem nanašal z valjčkom in širokim čopičem.

!!galerija!!

Do takrat sem že dvakrat obdelal vsak kotiček stene v hiši, vidnega napredka pa ni bilo videti. Od takrat naprej pa je že bilo bolje, saj sem začel kitati. Najprej v »manj pomembni« sobi, da sem se podučil in dobil v roke občutek. Ena soba sicer ni bila dovolj, sem se pa trudil in kmalu spoznal, da so slikopleskarji premalo plačani. Težaško delo v prisilni drži jemlje voljo, a vztrajnost je kmalu poplačana s pogledom na pokitane prostore. Največ težav sem imel na vogalih. Narediti gladek 90-stopinjski kot je umetnost, ki ga z nobenim orodjem nisem mogel narediti. Na koncu sem gladil kar s prstom, višek kita pobral z lopatico in tako mi je uspelo zagladiti vse vogale in kote po hiši.

Največ težav sem imel na vogalih. Narediti gladek 90-stopinjski kot je umetnost, ki ga z nobenim orodjem nisem mogel narediti.

Še od suhomontaže so bili potrebni kitanja stiki med mavčnimi ploščami in med mavčno ploščo ter steno. Najprej sem jih polepil z mrežico in jih šele nato pokital. Uporabil sem kit v prahu, ki sem ga zmešal z vodo. Trudil sem se, da sem na stike nanesel toliko kita, da sem pokril mrežico. Največji izziv so prestavljala strešna okna. Delo ni toliko zahtevno, kot je časovno potratno. Sicer pa vse vzame svoj čas. Pri gradnji hiše sem se naučil, da ni vedno dobro preveč razmišljati o tem, kaj vse je še pred tabo. S temeljitim delom, korak po korak, se stvari premikajo naprej.

Ponovno je prišlo na vrsto brušenje. Tokrat sem uporabil brusilni papir granulacije 120. Bolj fino brušenje povzroča tudi več prašnih delcev v zraku. Kljub odsesavanju je bilo prahu ogromno. Ravno zato je pomembno, da se pleskarska dela opravijo še pred namestitvijo parketa. Tudi tukaj je brusilni stroj opravil svoje delo vzorno. Dvomim, da bi lahko tako velike površine zbrusil ročno in tako natančno. Brušenje območja strešnega okna, vogalov in kotov je še vedno v domeni zdaj že izšolane roke in jih je mogoče obdelati samo ročno. Odločil sem se, da bom stene in strop pokital samo enkrat, razen mansarde, kjer stiki v suhomontažnem stropu zahtevajo dvakratno kitanje. Če bo potrebno, bom posamezne anomalije, ki se pokažejo šele po beljenju ob pravi postavitvi luči, popravljal kasneje. Parket bo kmalu doma in ponovno je problem čas, ki je še ostal.

In že smo v ciljni ravnini. Samo še zbelimo. Preden pa zmešam prvo kanto barve, moram stene pripraviti. Priprave zajemajo čiščenje prostorov. Prah, ki se je nabral od brušenja, je treba pomesti, z metlo je treba omesti tudi stene. Hiter pregled razkrije tudi napake in luknje v stenah, ki sem jih na hitro tudi popravil. Pleskanja sem se lotil v treh fazah, ki se med seboj razlikujejo po uporabljenem orodju. Faza ena vključuje premaz beleža po vseh vogalih s čopičem. Morda imajo pravi mojstri kakšen drug trik, a v mojem primeru se je izkazalo za najboljšo rešitev, da vse vogale premažem najprej s čopičem. V drugi fazi sem vse manj dostopne dele in vse robove sten obdelal z manjšim valjčkom in v tretji fazi preostanek sten in stropa z velikim valjčkom. Že pri prvem sloju je pomembno, da je barva ravno prav gosta. 15-litrsko vedro barve sem razredčil z eno plastenko (1,5 l) vode in jo temeljito premešal. Tudi nanos je pomemben, barvo sem nanesel enakomerno, saj površno nanesene barve naslednji sloji barve ne bodo prekrili in bo napaka vidna.

En sloj barve bo za začetek zadostoval. V hiši se bo polagal še parket, kar pomeni, da se bo še brusilo. Sledi še tudi montaža notranjih vrat. Ne vem točno, koliko bo še prahu, zato bom končne sloje barve nanašal čisto na koncu. Za zdaj bo to dovolj. Vsak košček stene je bil do zdaj obdelan vsaj 5-krat, če sploh ne upoštevam čiščenja in odstranjevanja prahu.

Hiter izračun, pri katerem bi ob ceni  5 evrov/m² za 600 m² plačal 3000 evrov (kitanja in beljenja suhomontažnih stikov ne upoštevam), pokaže, da sem prihranil 2500 evrov.

Na koncu pa še strošek beljenja. Za enkratni nanos kita in beleža sem porabil 8 veder kita in prav toliko beleža. Porabil sem dva koluta mrežice in žakelj kita v prahu.  Valjčke in čopiče, mrežo za odcejanje in še nekaj drobnarij. Po ceni 20 evrov za belež in kit lahko na hitro izračunam, da sem za ta material plačal 360 evrov. Strojček za brušenje je stal 70 evrov in je odslužil svoj denar. Skupaj 430 evrov, in če prištejem še vse pripomočke, lahko izračunam, da me je beljenje stalo približno 500 evrov.

Beljenje po hiši je izvedeno solidno. Zagotovo bi lahko bilo boljše, ni treba biti strokovnjak, da bi našel napako na steni. Hiter izračun, pri katerem bi ob ceni  5 evrov/m² za 600 m² plačal 3000 evrov (kitanja in beljenja suhomontažnih stikov ne upoštevam), pokaže, da sem prihranil 2500 evrov. Za ta prihranek bom že kdaj našel čas in morebitne napake odpravil. Dokler bodo otroci še majhni, bo dela zagotovo še dovolj.

Do zdaj nisem imel najljubše barve. Zdaj jo imam. To je bela, če je na moji steni enakomerno nanesena.