13. 7. 2021 | Besedilo: Bojan Žnidaršič
kolumna, bojan žnidaršič, hobit hiške, best home, samooskrba, zemljanke
Kolumna Bojana Žnidaršiča: Kako zasnovati neodvisno bivanje
13. 7. 2021 | Besedilo: Bojan Žnidaršič
kolumna, bojan žnidaršič, hobit hiške, best home, samooskrba, zemljanke
Predstavljajmo si oglas, ki nas nagovarja nekako takole: Kupite družinsko hišo v zavetju zemlje. V njej boste na 60 m2 bivalnih in 40 m2 pomožnih prostorov živeli brezplačno. Hrana vam bo rastla na strehi, uporabljali boste brezplačno deževnico, sonce bo poskrbelo za brezplačno elektriko in ogrevanje prostorov. Hiša v nedrjih zemlje bo varna pred vremenskimi nevšečnostmi. Ne bo pregrevanja, toče in vročinskih valov ne boste čutili, viharjem se boste smejali, otroci vas bodo spoštovali. V nedrjih zemlje se boste počutili varno kot še nikoli. Vaše življenje bo dobilo nov smisel. Dosegli boste stanje popolne energetske, prehranske in snovne neodvisnosti. Dosegli boste popolno osebno svobodo.
Hierarhija človekovih potreb
Mikavno, a ne. Pa je tudi uresničljivo? Seveda je. Temelje takega razmišljanja nam je leta 1943 postavil Maslow. Človekove potrebe je razdelil na štiri osnovne (pomembne predvsem za človekovo preživetje) in tri višje (potrebe po osebnostni rasti). Osnova za uresničevanje vseh potreb je stavba, ki nam zagotovi fiziološke potrebe (hrana, voda, počitek, gibanje, spolnost) in potrebo po varnosti (socialna in psihična varnost, zaščita pred nevarnimi predmeti in okoliščinami).
PREBERITE ŠE: BIOHIŠA - KURITI ZAČNEJO ZADNJI, NEHAJO PRVI
Hobit hiške
Bivanje pod zemljo ni modna muha. V času podnebnih sprememb postaja nuja, sodobni materiali pa omogočajo tehnične rešitve visokega bivalnega standarda. Iz filmov poznamo Hobit hiške, iz resničnega življenja pa celo podzemno mesto. Cobber Pedy na jugu Avstralije so rudarji opalov zgradili pod zemljo, saj so temperaturne razlike na površini enostavno prevelike.
Kako zasnovati neodvisno bivanje?
Tristebrna zasnova – energetska, snovna in prehranska – zagotavlja neodvisnost, avtonomnost in samooskrbo tako vsakega stebra kot tudi celote. Zemlja omogoča varno bivanje in hrano, okolje energijo in vodo. Dejstvo je, da se z večanjem vsestranskosti izrazito povečuje zahtevnost upravljanja, zato so inteligentni sistemi nujni za optimalno delovanje takšne stavbe. Zato jo imenujmo »BEST home«.
!!galerija!!
Bivanje pod zemljo ni modna muha. V času podnebnih sprememb postaja nuja.
Koncept »BEST home« rešuje družbene in okoljske probleme z izrazito majhnimi stroški bivanja, energije in hrane. Vpliv na okolje je minimalen, saj je prilagojen posledicam podnebnih sprememb in v celoti sledi zahtevam EU. To so: ekološka in skoraj nič energetska gradnja, majhen ogljični odtis, energetska in snovna neodvisnost stavbe, prehranska samooskrba, učinkovita raba energije in obnovljivi viri za ogrevanje prostorov, toplo vodo in elektriko, kakovostno bivanje, zdravje in zadovoljstvo, trajnostna gradnja, sanacija degradiranih površin, uporaba deževnice (pitna in siva voda) in čiščenje odpadne vode, kompostiranje, organska pridelava hrane.
Samooskrba
Inovativnost ideje je v integraciji obstoječih tehnologij in znanj, z najmanjšim vplivom na okolje in največjo kakovostjo bivanja. »BEST home« je bivanjsko, energetsko, prehransko in snovno samozadosten koncept. V treh sklopih povezuje neomejeno rabo znanja z omejenimi naravnimi viri. To omogoča dobro socialno povezanost družinskih članov in implementacijo ključnih elementov trajnostnega razvoja.
1. Energetska samooskrba: Zahteve gradnje NZEBs po kakovosti toplotnega ovoja stavbe in uporabi obnovljivih virov energije.
2. Prehranska samooskrba: Zelene površine so namenjene organski pridelavi hrane na ravnih in navpičnih površinah ter v rastlinjaku. Hrana se porabi in shranjuje v kleti brez dodatnega hlajenja.
3. Snovna samozadostnost: Za »BEST home« zadošča 500–1000 m2 velika parcela v bregu. Gradnja je vedno nivojska. Hiša izkorišča sončno energijo za pasivno ogrevanje in sprejemnike sončne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Prijetno bivanje zagotavljajo toplota in hlad zemlje ter prezračevanje z rekuperacijo. Dnevna svetloba je naravna, nočna z LED-svetili. Zunaj stavbe so sistemi za zajem deževnice, čiščenje odpadnih voda in kompostiranje organskih odpadkov. Potrebno energijo za delovanje zagotavlja sončna elektrarna, ki proizvedeno elektriko skladišči v baterijah.
O AVTORJU
Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika. Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.
V Hotedršici imajo stoletno tradicijo gradnje in uporabe zemljank. Je pa zanimivo, da se je tak način shranjevanja živil ohranil predvsem na Bizeljskem in v Hotedršici. Očitno bo treba tak način shranjevanja živil oživiti, saj sledi dvema ključnima zakonitostima trajnostnega razvoja. Enostavna gradnja skoraj brez ogljičnega odtisa ter obratovanje brez dodane energije.
