Sivo območje višin je pestro: nedorečene višine prostorov, detajli tlakov in preklad, višine sanitarne opreme in stavbnega pohištva, vse podometne in nadometne instalacije, pripire tlakov v mokrih prostorih, nižanje stropa podstrešnega stanovanja zaradi toplotne izolacije in instalacijske ravnine … Posledice so težave med gradnjo, še bolj po vselitvi. Za kakovostno bivanje  poudarjam osnove višinske »znanosti«, ki jih mora poznati vsak graditelj.

Višine v načrtu

Izpostavljam najbolj pogosto in najbolj spregledano, to je svetla višina bivalnih prostorov. Kar neka sprejeta praksa je, da je to 250 cm.

Vse elemente gradnje je treba določiti v načrtu. Tu ne mislim samo na statiko, instalacije, toplotne izolacije, avtomatiko, temveč tudi na višine vseh gradbenih elementov. Izpostavljam najbolj pogosto in najbolj spregledano, to je svetla višina bivalnih prostorov. Kar neka sprejeta praksa je, da je to 250 cm. S tem se med gradnjo naše hiše nisem sprijaznil, zato je svetla višina naših prostorov 280 cm. Taka odločitev ima seveda tudi posledice. Potrebno je ogrevati nekaj več m3 »nekoristnega« zraka pod stropom, medetažne stopnice so postale daljše. A to so malenkosti, saj - kot vedno izpostavljam med energetskim svetovanjem – želimo doseči visoko stopnjo kakovosti bivanja.

!!galerija!!

Višine pred gradnjo

Geodet nam pri zakoličbi določi tudi primarno višino, na katero se postavi stavba. Praviloma je vezana na višino obstoječe infrastrukture, določena pa v gradbenem dovoljenju. Od nje se začnejo meriti višine za izkop gradbene jame, za izdelavo temeljev ali temeljne plošče in celotno gradnjo ovoja stavbe ve do strehe.

Višine med gradnjo

Določene so v načrtu, zato se jih držimo kot pijanec plota. Čas za diskusijo, preverjanje možnosti in končno odločanje je pred zaključnim izrisom načrta. Ta mora vključiti vse višine, za investitorja to pomeni svetlo višino. Naj ponazorim s primerom. Pri talnem gretju zna debelina tlaka hitro priti do 20 ali celo 30 cm. To velja za tlak nad raščenim terenom ali nad hladnim prostorom. Izrazito tanjši je tlak med ogrevanima etažama, kjer zadostuje 7 do 10 cm. Zato je treba prereze tlakov vedno narisati z vsemi plastmi in jih opisati, vključno z zaključno pohodno površino.

Vag ris

Prastari zidarski izraz je osnova vseh višin v stavbi. Danes se dela z geodetskimi instrumenti ali vsem dosegljivo lasersko tehniko. Nekoč se je delal s »šlaufvago«, ki deluje na fizikalni zakonitosti vezne posode. 

Prvi vag ris naredi geodet že pri zakoličbi objekta, takrat se potrebne višine narišejo na provizorično pritrjene deske. Služi nam za postavitev temeljev v pravih višinah. Drugi vag ris se naredi takoj, ko so postavljene nosilne stene. Služi nam zato, da se bo naredil opaž AB plošče (stropa) na pravi višini. Vag ris je seveda nujen za vse instalacije. Pri elektriki ni usoden, če zgrešimo kakšen cm, pri vodovodu ali kanalizacijo pa je to lahko usodno. Ni usodno, je pa tragično, koliko zgrešenih višin je pri obdelavi notranjih vrat. Začne se z nejasno debelino in sestava tlaka (pred tem še z nedefinirano svetlo višino prostorov). Preklada nad vrati (čemu je sploh potrebna?) se prepogosto zabetonira prenizko ali previsoko. Napake se začnejo potem seštevati. Notranja vrata postanejo čudežno prenizka, zato jih je treba pred vgradnjo rezati. Tako vedno znova in znova ponavljamo tisti stari gradbeni štos: »Trikrat sem rezal, pa je bilo še vedno prekratko«.

2v + g = 63 cm

Stopnice so še en element stavbe, kjer se pogosto naredijo napake. 

Mednaslov je formula za izračun stopnic. Te so namreč še en element stavbe, kjer se pogosto naredijo napake. Formula ponazori odnos med višino in globino (nastopno ploskvijo) stopnice. Z večanjem višine ene stopnice se povečuje tudi strmost stopnic. Za družinske hiše je idealna višina ene stopnice okrog 15 cm, na vrtu in okrog hiše si lahko privoščimo bolj položne.

O AVTORJU

Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika.

Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.