Kolumna Bojana Žnidaršiča: Prihodnost bivanja je (ne)gotova

8. 6. 2021 | Besedilo: Bojan Žnidaršič

Sestavni del svetovanja je tudi predvidevanje prihodnosti. Kakšni energenti bodo aktualni in za kakšno ceno, kakšne tehnologije gradnje in ogrevanja, kakšne zahteve za kakovost bivanja, vzdrževanja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Napovedi so vedno tvegane, zato se bom v kolumni osredotočil na zelo verjetne trende, ki pa jih ni tvegano napovedovati. Še vedno bo veliko neznank, prihajali bodo novi materiali in tehnološke izboljšave. Kakovost bivanja bi morala biti močan motiv vsakega investitorja.

Kristalna krogla

Prihodnost je vedno (ne)gotova, a vsaj dve področji lahko zanesljivo napovem. Prvo je vezano na stavbo, drugo na sisteme, ki podpirajo delovanje in upravljanje stavbe (energija, voda, zrak, razsvetljava, komunikacija, odpadki) ter življenje ljudi v njej. Na strani proizvodnje se bo povečeval delež obnovljivih virov energije in s tem povezana samooskrba, na strani potrošnje pa učinkovita raba energije. Trendi bodo sledili načelu: »Energijo porabljamo tam, kjer je treba, toliko časa, kot je potrebno in toliko, kot je treba.«

PREBERITE ŠE: GRADBENI ZAKON: NOVI ZAKON NE BO UPOČASNIL TEKOČIH PROJEKTOV

Srednjeročne napovedi

Futuristične napovedi bom izpustil, osredotočil pa se bom na vire in tehnologije, ki so v Sloveniji že stalnica ali v vzponu. Časovno pa se omejujem na nekaj deset let. Življenje me je naučilo, da v gradnji »tehnologije za 100 let« zdržijo največ 20 let, potem postanejo tehnološko ali bivanjsko zastarele. Nekateri sistemi v stavbi celo po 10 ali samo 5 letih. 

!!galerija!!


Poglejmo si deset trendov, ki bodo najbolj vplivali na novogradnjo in obnovo stavb.

  1. Ob 60-odstotni gozdnatosti Slovenije in tradicionalni uporabi drv lahko napovem lepo prihodnost lesni biomasi. Novejši kotli so zelo prijazni do uporabnika, krmili jih avtomatika. Med energetske priložnosti uvrščam rastlinsko biomaso.
  2. Vse boljši časi se z večanjem izkoristkov napovedujejo pasivni in aktivni rabi sončne energije.
  3. Sončne elektrarne postajajo nosilec energetske neodvisnosti. Šibek člen je javno omrežje, ki ni prilagojeno malim proizvajalcem. Tudi zato je razvoj različnih hranilnikov energije v vzponu. Hranilnik tople vode je že stalnica vsakega ogrevalnega sistema, baterije za shranjevanje elektrike pa še ne.
  4. Prezračevanje z rekuperacijo postaja standard v vseh stavbah, saj je osnova kakovostnega bivanja. Največ v novogradnjah, vse pogosteje tudi pri obnovah.  
  5. Nove stavbe se bodo kupovale »na ključ«. Celotno načrtovanje, optimizacija, izdelava, postavitev in jamstvo bodo skrb podjetja. Naloga investitorja bo le jasno izražena zahteva, kakšno hišo potrebuje in koliko je zanjo pripravljen plačati.
  6. Kakovostna in učinkovita avtomatika je nuja, saj mora upravljati veliko različnih parametrov. Vse bolj se uveljavlja »pametna hiša«, ki s tipali zagotavlja optimalne bivalne pogoje ob majhni porabi energije.
  7. Pomanjkljivost talnega gretja (toplotna vztrajnost) odpravljata toplozračno in IR-ogrevanje. Instalacija je enostavna, investicija nizka, regulacija pa naravnost idealna.
  8. Toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode in prostorov so uporabne v vseh tipih stavb, optimalne so za nizkotemperaturno ogrevanje prostorov.
  9. Naselja in stavbe se bodo ozelenjevale. Zelenje v urbanem prostoru ohranjanja naravno ravnovesje. Zelenje zmanjšuje hrup in učinek toplotnega otoka (urban heat island) in izrazito povečuje kakovost bivanja.
  10. Pasivna hiša naj bo navedena kot zadnja v tej zbirki energetskih priložnosti. Nakazuje trende gradnje proti ničelni rabi zunanje energije v objektu in celo proti plusenergijskim hišam. Te bodo proizvedle več energije, kot je bodo porabile. Danes še ne, jutri pa bo to nekaj običajnega.

Kaj sledi?

Samo še vprašanja časa je, kdaj bo vzniknil tako močan impulz, kot ga je v gradbeno operativo leta 1990 prinesel koncept pasivne hiše. V teh 30 letih se je temeljito spremenila globalna in lokalna slika bivanja. Nov koncept gradnje in bivanja bo moral najti rešitve za posledice podnebnih sprememb, pa tudi na energetsko, prehransko in snovno samozadostnost. O tem pa v kolumni čez en mesec.

O AVTORJU

Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika. Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE