Kolumna Bojana Žnidaršiča: »To je predrago!«

Spontani odziv predstavnice večje slovenske občine je prehitel zaključek mojega predloga. Hotel sem namreč utemeljiti, zakaj je toplotna črpalka voda/voda primerna za ogrevanje poslovne stavbe v lasti občine. Mojemu vprašanju: »Koliko predrago?« je sledil hitri in kategorični konec pogovora: »To vemo in vsi to povedo, zato mi te toplotne črpalke ne bomo vgradili.«

Javni denar − očitno sem še vedno naiven v prepričanju, da odločevalci pri naložbah, za katere se namenjajo javna sredstva, premislijo. Da se kot dobri gospodarji odločajo na podlagi dejstev, izračunov, predračunov in kar je še takih verodostojnih podatkov.

Pri Malem princu je bistvo očem skrito, pri energetskem svetovanju pa temelj odločanja. 

Tri vrste stroškov 

Pri svojem delu energetskega svetovalca vedno znova izpostavljam tri vrste stroškov, ki se pojavljajo pri vsaki naložbi. Pri ogrevalnih napravah je to najbolj nedvoumno.

Na prvem mestu je investicija. Ta je vedno enkratna in vedno največja (razen če ne kupimo poceni tiskalnika z dragimi kartušami).

Sledi ji cena obratovanja, v primeru ogrevalne naprave je to cena energenta. V Sloveniji se cene gibljejo od 2,5 centa za kilovatno uro, kolikor stanejo lesni sekanci ali drva, pa do 16 centov, kolikor stane utekočinjeni naftni plin. Takoj nam je jasno, da odločitev za energent že napove stroške.

Tretji strošek pa predstavlja vzdrževanje. Pri kotlih na drva to pomeni čiščenje dimnika in kotla, pri plinu še redni servis in menjavo šob, pri toplotni črpalki ali IR-panelu pa vzdrževanja praktično ni.

!!galerija!!


Bistvo 

Pri Malem princu je bistvo očem skrito, pri energetskem svetovanju pa temelj odločanja. Za daljše obdobje (recimo 10, 20 ali 30 let) moramo sešteti vse postavke in jih deliti s predvidenimi leti obratovanja. Tako dobljeni letni strošek našega ogrevanja je edini verodostojni podatek, s katerim lahko začnemo primerjati različne ogrevalne naprave za našo stavbo. Nova ogrevalna naprava ima samo eno nalogo. Nadomestiti mora vse toplotne izgube ovoja stavbe. Za večjo in starejšo stavbo s slabo toplotno izolacijo na terenu proti zemlji, fasado in zadnjo ploščo ali streho podstrešnega stanovanja se praviloma išče poceni energent, višina enkratne investicije je manj pomembna.

Pri energetskem svetovanju vedno znova spoznavam, da se znajo ljudje pri svoji lastnini obnašati zelo racionalno, pri javnem denarju pa ta racionalnost pogosto izpuhti.

Realnost življenja

Poenostavljena formula vsekakor drži, vendar lahko (in moramo) vanjo vključiti še druge elemente. Pri ogrevanju je to dimnik, ki ga potrebujemo ali ne, enako velja za kurilnico, drvarnico ali cisterno, pa delo in potreben čas, ki ga imamo pri polenih. V formulo se pogosto prikradejo tudi iracionalni elementi, kot je recimo strah pred plinom.

Med javnim in zasebnim

Osnove neoliberalnega kapitalizma pravijo, da gredo dobički lastniku, zgube pa se socializirajo z bankrotom, subvencijami, kreativnim računovodstvom ali – kot v tej zgodbi – s prepričanji. Pri energetskem svetovanju vedno znova spoznavam, da se znajo ljudje pri svoji lastnini obnašati zelo racionalno, pri javnem denarju pa ta racionalnost pogosto izpuhti.

Vsak dodatni centimeter debeline toplotne izolacije fasade dvigne ceno zaključene fasade le za 2 odstotka. Nimam toliko denarja, da bi poceni kupoval

Enako, kot pri računanju za izbor optimalne ogrevalne naprave se dogaja pri vseh elementih stavbe. Kot primer izpostavim vlogo in debelino toplotne izolacije na fasadi. Od nekdaj je veljalo, da hišo oblečemo s toplotno izolacijo zaradi zaščite bivalnih prostorov pred zimskim mrazom. Ker vemo, da je edina stalnica našega življenja nenehno prilagajanje, to velja tudi za to staro resnico.

Podnebne spremembe ustvarjajo v Sloveniji dva letna časa, to je obdobji mraza in vročine. Težko je reči, kateri nam je ljubši, vsekakor pa dovolj debela toplotna izolacija ščiti stanovalce pred temperaturnimi ekstremi enako dobro. Tako smo prišli do debeline te izolacije. Ta nikoli ni preveč debela. Še računska utemeljitev. Cena gotovega kvadratnega metra fasade z 20 centimetri izolacije je le okrog 10 odstotkov višja kot pri 15 centimetrih debeline. Vsak dodatni centimeter je zgolj okrog 2 odstotka dražji, saj dejansko kupimo le več izolacije, vsi drugi stroški so enaki, ne glede na debelino. To pomeni gradbeni oder, lepilo, sidra, zaključni sloj in vsa potrebna dela.

O AVTORJU

Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika.

Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE