Ostrešja in kritine: Streha naj hišo varuje, ne le krasi

15. 4. 2019 | Besedilo: Tjaša Sterle Polak

Roman Kunič, sodobne strehe, ravne strehe, streha, kritina

Sodobne strehe nizkoenergijskih hiš se počasi oddaljujejo od oblik klasičnih streh. Opuščajo se napušči, pod fasado se skrivajo žlebovi. Zaradi estetskih meril se zanemarjata funkcionalnost in trajnost. Zahteve po zmanjševanju porabe energije ne smejo biti vodilo za zanikanje kulturne dediščine, oblike podeželja in urbanih območij, še manj pa za prehod k nezdravemu notranjemu bivalnemu okolju, pravi dr. Roman Kunič.

Tega, kar so vedeli naši predniki, rešitev, ki so jih graditelji razvijali skozi stoletja, včasih ne priznavamo in ne poznamo več. Celo nasprotno, z mnogimi novimi pristopi kršimo zakone narave, gradbene fizike in gradbene kemije, dodaja predstojnik Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, s katerim smo se pogovarjali o sodobnih strehah.


Dr. Roman Kunič. FOTO: Roman Šipić/DeloSta izbira strešne kritine in oblika strehe močno vezani na geografsko območje?

Oblika strehe in izbira kritine sta skoraj po vsej Sloveniji neomejeni. Izvzeta sta samo izrazito vetrovno območje (Primorska) in visokogorje z obilico snega. Tam moramo paziti na izbiro kritine in obliko strehe. Za primorsko regijo izbiramo posebno kritino (npr. korec) in jo ustrezno pritrjujemo, v visokogorju moramo paziti, da je nagib strehe dovolj velik (od 25º do 40º), da se sneg na njej ne zadržuje dolgo časa. Značilnosti streh na Gorenjskem so večji nagib, napušč in dvokapnica.

Stavbno kulturno dediščino bi bilo treba, ne glede na tehnološki napredek, spoštovati in upoštevati. Ne le zaradi funkcionalnosti, temveč tudi zaradi videza podeželske in urbane krajine. Danes pa velikokrat videvamo velik nagib na Primorskem in ravne strehe brez napušča na Gorenjskem.


Kateri zakonodaji in regulativam moramo slediti pri obliki strehe in izbiri strešne kritine?

Predvsem moramo slediti pravilniku o zaščiti stavb pred vlago, v katerem je določeno, da mora biti ovoj stavbe (streha, zunanje stene, tla, stavbno pohištvo v ovoju) projektiran, izveden in vzdrževan tako, da stavbo varuje pred vdorom vlage v notranjost ali navlaževanjem materialov ali gradbenih konstrukcij. Upoštevati moramo še gradbeni zakon in zakon za gradbene proizvode.

Pri kritini se moramo držati navodil proizvajalcev posameznih tipov kritine in upoštevati minimalne in maksimalne nagibe strehe. Veliko kritin je narejenih tako, da dosežejo vodotestnost s prekrivanjem. Če nagib ni dovolj velik, streha ne bo vodotesna. Pri premajhnem nagibu bi lahko vse puščale.

PREBERITE ŠE: Strehe in kritine: Varčevanje pri strehi se lahko maščuje

So se sodobne strehe pri nizkoenergijskih stavbah v primerjavi s klasičnimi spremenile?

Nekateri oblikovni oziroma arhitekturni trendi v zadnjem času narekujejo oblike ravnih streh brez napuščev (neopazen prehod iz strehe v steno in obratno). Najpogosteje to nima nič opraviti z energijsko varčnostjo.

V zadnjem času se opaža tudi trend nespoštovanja uporabe gradbenih materialov, predvsem lesa, drugih naravnih materialov in tudi zaključnih finalnih slojev, ki so prosto izpostavljeni vremenskim vplivom.

Kršena so pravila izbire, načrtovanja in vgradnje posameznih strešnih kritin in tudi celotnih strešnih konstrukcijskih sklopov. Veliko manj se spoštujejo kulturna dediščina, krajinska in naselbinska kultura in oblika ter tradicija gradnje.

!!galerija!!


Kaj pa skriti žlebovi?

Skriti žlebovi ustvarjajo prekinjene prehode hidroizolacije (vodotesni del izolacije in fasade). To pomeni, da je mogočih več mest za zamakanje. Tudi zmrzal v žlebovih naredi svoje, zato se izbira takšnih oblikovnih rešitev velikokrat maščuje zaradi slabega poznavanja in obvladovanja kritičnih mest.

Funkcija napušča je tudi zaščita sten, stavbnega pohištva in balkonov pred stalno vlago, dežjem, zamakanjem in ne nazadnje sončnim sevanjem.


Zaradi izogibanja toplotnim mostovom in toplotnim izgubam izginjajo tudi razgibane strehe, ki so znane za slovenski prostor. Frčade danes nadomeščajo strešna okna.

Strešna okna so dober nadomestek, a dovajajo drugačno svetlobo. V prostore dobivamo svetlobo z neba, pogled skoznje je drugačen. Previdni pa moramo biti pri sončnem obsevanju. Večinoma je preveliko – sploh v poletnem času. Naše potrebe po energiji za ohlajevanje se povečujejo. Na tem področju nismo tako ozaveščeni kot pri zmanjševanju porabe energije za ogrevanje.


FOTO: ShutterstockPogostejše so tudi ravne strehe. Za katera območja v Sloveniji so primerne?

Za vsa. Ravne strehe so lahko problematične le na območjih z ekstremnimi snežnimi padavinami. Stavbe moramo danes že dimenzionirati za ekstremne vremenske razmere (toča, dež, sneg).


Kaj pa zelene strehe?

Zelene strehe so zelo priporočljive, saj imajo veliko prednosti: so dodaten prostor najboljše kakovosti, blažijo temperaturne šoke, zadržujejo vodo pri močnih nalivih. Zelene strehe so odporne tudi proti toči. V mestnem jedru Ljubljane bi lahko z njimi v poletni vročini znižali temperaturo za tri do štiri stopinje Celzija.

PREBERITE ŠE: Zelene strehe: Izbor rastlin odvisen od globine tal

Pri modernih zračnih strehah, ki imajo sekundarno kritino, smo pred zamakanjem bolj ali manj varni – a vendar, kje najpogosteje začnejo zamakati in kako to lahko odkrijemo?

Sekundarna kritina je v pomoč primarni kritini, ko ta popusti. Sekundarna kritina zadrži vodo in jo spravi do kapnega roba, zato je zamakanje lažje odkriti. Če sekundarne kritine ne bi imeli, bi zamakanje odkrili pozneje, vse pa bi lahko vodilo k velikim poškodbam na toplotni izolaciji in drugi konstrukciji. Mesto zamakanja je pri večslojnih konstrukcijskih sklopih (kot na primer pri ravnih strehah) izredno težko odkriti, saj se voda lahko razliva nad sloji hidroizolacije, parnih zapor, parnih ovir, po sekundarni kritini ali celo betonskih ploščah in estrihih.


Strešne kritine, sekundarne kritine in izolacije imajo zajamčeno dolgo življenjsko dobo. Kakšna pa je ta dejansko?

Življenjska doba gradiv je lahko zelo dolga, tudi primerljiva z življenjsko dobo stavb, seveda ob predpostavki pravilnega načrtovanja, izbire, vgradnje in vzdrževanja. Zamakanje, ustavljen prehod difuzijske vlage, kondenziranje, izpostavljenost dežju, zmrzali, hermetična zaprtost posameznih slojev, tudi takšnih, ki bi morali biti prezračevani (na kratko, kršenje pravil gradbene fizike), pa jo bistveno skrajšajo.

Žal so prepogosti primeri, ko moramo že po sezoni ali dveh zaradi nepravilne vgradnje zamenjati materiale, pa ne samo zaključnih slojev, temveč toplotne izolacije, hidroizolacije …

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE