Po uvedbi digitalnega poslovanja na tem področju, kar se bo zgodilo v letu 2024, plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje. DZ je sicer v drugi obravnavi sprejel dopolnilo dela opozicije, po katerem bi bilo plačilo komunalnega prispevka pogoj za prijavo začetka gradnje objekta.

Namen novega gradbenega zakona je po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Bojana Purga zmanjšati administrativna bremena in pospešiti trajnostni gospodarski razvoj v Sloveniji.

S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke, mogoče bo hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Tako kot predlog zakona o urejanju prostora besedilo gradbenega zakona nadaljuje s procesom digitalizacije podatkov, postopkov in spremljanja izvajanja.

PREBERITE ŠE:  GRADBENI ZAKON - NOVI ZAKON NE BO UPOČASNIL TEKOČIH PROJEKTOV

V veljavo z novim letom

Zakon bo začel veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se bo začel 1. junija 2022. Tako se zagotovi, da bosta skupaj z zakonom o urejanju prostora začela veljati in se uporabljati istočasno. Obdobje do začetka uporabe daje vsem udeležencem pri graditvi dovolj časa, da se z novimi rešitvami spoznajo, nanje pripravijo, vladi in ministrstvu pa čas, da pripravita nujne podzakonske akte, ki novi gradbeni zakon spremljajo in brez katerih sistem ne more delovati.

Novi zakon sicer drugače ureja tudi postopke izvršbe, tako da se sledi odločbi ustavnega sodišča in zagotavlja t.i. pravico do spoštovanja doma, poskuša tudi zmanjšati trenja med arhitekti in inženirji in predvideva sodelovanje vseh relevantnih strokovnjakov v vseh fazah. Po pričakovanih bo čas izdaje gradbenega dovoljenja krajši.

Zakon ohranja ter deloma dopolnjuje odločbe, ki se nanašajo na legalizacijo, novost je določba, ki omogoča začetek postopka izdaje gradbenega dovoljenja brez priloženih dokazil o pravici graditve za infrastrukturne objekte, je še navedel Purg in dodal, da so po zakonu tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva okolja in ohranjanja narave ter civilne iniciative, stranski udeleženci v postopku s pravicami, ki jih določa zakon.

Sprejet tudi zakon o urejanju prostora

DZ je s 44 glasovi za in 12 proti sprejel tudi zakon o urejanju prostora, ki naj bi prinesel učinkovitejše vodenje postopkov priprave prostorskih aktov ter učinkovitejše vodenje zemljiške politike. Ključne spremembe so na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike in zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike.

Purg je pojasnil, da sta sprejem in uveljavitev zakona do konca letošnjega leta izjemno pomembna za 26 občin, ki še vedno niso sprejele občinskega prostorskega načrta. 31. december 2021 je namreč tisti datum, ki ga je obstoječi zakon določil kot skrajni rok, do katerega še veljajo stari občinski prostorski akti.

Po novem zakonu se bodo stari občinski prostorski akti lahko uporabljali do konca leta 2024 oz. do tedaj, ko občina sprejme občinski prostorski načrt.

Purg je med novostmi med drugim izpostavil projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov, pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte, dodaja se nov delni združeni postopek, ki omogoča dodaten način sočasne priprave državnih prostorskih aktov in izdaje celovitega dovoljenja.

Da bodo po sprejemu zakona pripravili vse ključne podzakonske akte in da se bodo lahko vsi deležniki pripravili na izvajanje novega zakona, še zlasti v povezavi z novim gradbenim zakonom, se bo zakon začel uporabljati 1. junija 2022.