Pri stavbah ločimo obliko strehe, izvedbo ustreznega ostrešja, strešno kritino in izolacijo ostrešja, ki je odvisna od izrabe prostorov pod njim. Streha potrebuje toplotno izolacijo le, če so na podstrehi bivalni prostori, v vsakem primeru pa je priporočljivo položiti sekundarno kritino, ki varuje ostrešje, če kritina pušča. Od oblike ostrešja in izbire kritine je odvisen tudi videz strehe, ki močno zaznamuje podobo kulturne krajine.

Marsikje v Sloveniji so lastnosti streh pri novogradnjah opredeljene z občinskimi prostorskimi načrti. Temelj za to ni le težnja po ohranjanju likovne identitete kraja, temveč geografske in podnebne razmere. Te so skozi zgodovino pripeljale do različnih oblik in izvedb strehe, da je ta varna, obstojna in opravlja svojo glavno nalogo, zaščito konstrukcije hiše pred navlaževanjem in prebivalcev pred vremenskimi vplivi.

Pri nas so najpogostejše dvokapne strehe, najbolj strm nagib imajo v Posočju, na Cerkljanskem in v okolici Idrije, kar od 45 do 60 stopinj, nagib od 30 do 45 stopinj prevladuje na Gorenjskem, v Ljubljanski kotlini, na Notranjskem, Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in severovzhodni Sloveniji, medtem ko Primorsko, Brkine, del Notranjske in Kras ter Vipavsko dolino zaznamujejo položne dvokapnice z naklonom od 5 do 30 stopinj. Z naklonom je zelo povezana izbira strešne kritine.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA ANDREJA JAGRA: STREHA JE POD STREHO

Načrtovanje strešne konstrukcije

Nosilni del strehe, ostrešje, je lahko izdelan iz različnih materialov. Pri nas so pri družinskih hišah najpogostejša lesena ostrešja, iz masivnega ali lepljenega lesa, na Primorskem pa se zaradi vetra pogosto odločajo za betonska. Na večstanovanjskih in poslovnih stavbah so strešne konstrukcije pogosto kovinske ali betonske, ravne strehe so pri nas večinoma armiranobetonske.

Ostrešje mora biti dobro načrtovano, ustrez­no dimenzionirano, strokovno izdelano in pravilno vzdrževano, saj mora zdržati več desetletij. Prenesti bo moralo različne obremenitve, ki bodo delovale nanj: lastno težo, težo kritine ter obtežbe zaradi snega in vetra. V projektu morajo biti določeni detajli stikov med elementi ostrešja in način pritrditve na konstrukcijo, izvajalci pa morajo načrte dosledno upoštevati. Posledice slabo opravljenega dela ali varčevanja pri porabljenem materialu se vsako leto pokažejo ob močnejših neurjih, tudi pri novih strehah.

Leseno ostrešje

Če je nosilna konstrukcija strehe lesena, je zelo pomembno, katero vrsto lesa uporabimo. Primerne so stabilne vrste, ki ohranjajo svoje fizikalne lastnosti skozi desetletja. Najpogosteje se uporablja smrekov, redkeje macesnov ali hrastov les. Biti mora povsem zdrav, brez poškodb zaradi drevesnih zajedavcev.

Les za ostrešje mora biti pravilno posekan, razžagan in posušen. Ne sme vsebovati več kot 18 odstotkov vlage, če gre za lepljence, lahko posamezne lamele vsebujejo le 12 odstotkov vlage. Pomembno je, da je njihova vlažnost enaka, da ob vremenskih vplivih delujejo z enako intenzivnostjo.

Največji sovražnik lesa so zajedavci, ki ga lahko toliko poškodujejo, da uničijo njegovo nosilnost. Pred delovanjem lesnih gliv in insektov ga zato ščitijo z impregnacijo, z zaščitnimi sredstvi pa zmanjšujejo njegovo gorljivost. Zaščita s fungicidnimi in insekticidnimi premazi je nujna zlasti na tistih delih ostrešja, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom.

Posamezni deli nosilne lesene konstrukcije so med seboj povezani s tesarskimi zvezami. Pri večini lesenih konstrukcij se obtežbe prenašajo na nosilne zunanje zidove, pri izvedbi z dvema vmesnima legama, ki sta neposredno podprti, pa prek podpor na betonsko stropno ploščo.

Betonsko ostrešje

Betonska ostrešja na eno- in večstanovanjskih objektih so značilna za kraje z močnim vetrom (Primorska). Betonska streha dobro akumulira toploto, je temperaturno stabilna, zaradi večje prostorninske mase predstavlja dobro zvočno izolacijo, stavbi pa zagotavlja tudi večjo požarno varnost.

Na Primorskem so nekdaj polkrožne opečnate strešnike, korce, z malto lepili nepo­sredno na betonsko streho, zaradi zahtev sodobne gradnje, pri kateri je v ospredju varčevanje z energijo, pa v primerih, ko bo podstrešje izkoriščeno za bivalni prostor, na betonsko ostrešje pritrdijo leseno konstrukcijo, med tramove položijo toplotno izolacijo, sledi nameščanje sekundarne kritine in šele potem pritrjevanje strešnikov na lesene letve.

Usodne napake

Pri pregledu objektov, poškodovanih v neurjih, strokovnjaki opazijo največ pomanjkljivosti pri gradnji oziroma izvedbi, začenši s pritrditvijo kritine. Na hišah so slemenski in robni strešniki le izjemoma dodatno pritrjeni, kakor zahtevajo proizvajalci. Tudi pločevinaste kritine večinoma niso ustrezno pritrjene, vendar je tu običajno kritična pritrditev letev na špirovce oziroma podkonstrukcijo in ne pritrditev kritine na letve. Pomembna je prav tako povezava nosilnih elementov ostrešja – špirovci so na lege pogosto pritrjeni z gladkimi žičniki, lege pa niso sidrane v zaključno armirano betonsko vez podstrešja. In ta tudi pri novogradnjah ni vedno izvedena.

Izbira kritine

Kritina ščiti pred vremenskimi nevšečnostmi stanovalce in stavbno konstrukcijo. Njeno vodoodpornost zagotavljata tako material, iz katerega je izdelana, kot način polaganja. Skladno s pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago so sestavni deli ustrezne kritine tudi drugi sloji, ki tvorijo streho, npr. kleparski izdelki (obrobe, priključki, dilatacije, snegolovi) in sistemi za odvajanje meteorne vode (žlebovi in odtočne cevi).

Na splošno velja, da lahko manj strme strehe na območjih z manj padavin prekrijemo s kritino večjih mer. Za strehe z večjim na­klonom, primerne za območja z obilnejšimi padavinami, pa izberemo manjše strešnike. Prve lahko prekrivamo z lažjo kritino, medtem ko je za večji naklon boljša izbira težja kritina.

A to so le splošne smernice, ki naj bi jih upoštevali pri izbiri. Da bi bila konkretna odločitev lažja, je dobro poznati tudi glavne značilnosti posameznih vrst kritine. Težje so denimo uveljavljene tudi pri položnejših strehah na območjih z močnim vetrom, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi morale v takšnih razmerah zdržati tudi lahke kritine, če bi bile ustrezno pritrjene.

Na slovenskem trgu lahko izbiramo med opečnatimi, betonskimi, vlaknocementnimi, kovinskimi in bitumenskimi kritinami.

!!galerija!!

Opečna kritina

V Sloveniji najbolj pogosta opečna kritina je primerna za strehe z naklonom od 20 stopinj navzgor. Na Primorskem, kjer imajo strehe manjši naklon, je najbolj razširjen korec, drugod, kjer prevladujejo strehe z več­jim naklonom, od 35 do 40 stopinj, se uporabljajo bobrovci in zarezniki. Z bobrovcem lahko pokrivamo strehe z naklonom do največ 60 stopinj, vendar jih je treba v tem primeru polagati z dvojnim prekrivanjem.

Teža opečne kritine ni majhna, kvadratni meter ima lahko tudi več kot 40 kilogramov, odvisno od vrste in načina polaganja. Opečni streš­niki dobro prenašajo vročino, padavine, odporni so proti UV-žarkom, kis­linam, mehansko vzdržljivi in negorljivi, odpornost in neprepustnost za vodo jim proizvajalci povečajo z dodatno obdelavo površine z engobami ali glazurami, zato so na voljo različne barve, ne le opečna.

Betonska kritina

S težo od 40 kilogramov navzgor za kvad­ratni meter se betonski strešniki uvrščajo med težke kritine, optimalni naklon strehe je med 20 in 45 stopinjami. Betonski strešniki so izdelani iz betonske mešanice iz cementa, agregata in vode, z dodatkom barvnih pigmentov. Na voljo so v različnih oblikah in barvah. Ker vpijajo zelo malo vode, so odporni proti zmrzali.

Vlaknocementna kritina

Precej lažja je vlaknocementna kritina, katere kvadratni meter tehta približno 15 kilogramov, odvisno od načina prekrivanja. Ravne plošče so primerne za naklon od 15 stopinj navzgor, valovite lahko izberemo tudi za položnejše strehe, od 7 stopinj na­prej. Med njihovimi prednostmi velja omeniti negorljivost, korozijsko odpornost in visoko trdnost. Vlaknocementna kritina je zaradi majhne teže primerna tudi za sanacije starejših objektov.

Kovinska kritina

Kovinski elementi za pokrivanje streh so lahko iz bakrene, pocinkane, jeklene, aluminijaste pločevine ali nerjavnega jekla. Na voljo je profilirana (trapezna ali valovita) ali ravna kovinska kritina, z njo lahko pokrivamo strehe vseh naklonov. Kovinska kritina je lahka, kvadratni meter tehta od šest kilogramov navzgor, zato je prav tako primerna za prekrivanje starih ostrešij, lahko jo položimo celo čez obstoječo kritino. Dobro prenaša različne vremenske vplive, ne vpija vlage, je odporna proti ognju in ima dolgo življenjsko dobo.

Bitumenska kritina

Za vse naklone je primerna tudi kritina iz bitumenske lepenke, katere kvadratni meter tehta od treh kilogramov navzgor. Na izbiro so valovite ali trapezne plošče. Osnovna surovina bitumen ji zagotavlja vodoneprepustnost, odpornost proti vremenskim vplivom, ognju in mehanskim obremenitvam ter dimenzijsko stabilnost. Najpogostejši zaključni sloj je granulat, ki varuje kritino pred UV-žarki in ji daje barvo, namesto granulata se lahko uporabi tudi baker ali cinkotit.