Resnica je, da prenova skoraj vedno stane več kot pričakovano

Vsaka prenova se začne enako: s pregledovanjem slik in idej na spletu in s papirjem, na katerem je lepa, okrogla številka. Ploščice, pečica, mojster – sešteto, podčrtano, izvedljivo. Nato sledi podiranje prve stene. Izkušeni mojstri imajo za ta trenutek svoj zakon: končni znesek prenove je tisti iz naročnikovega izračuna plus trideset odstotkov. Dobra novica? Če teh trideset odstotkov načrtujete vnaprej, lahko ta zakon deluje v vaše dobro.

Proračuna ne podrejo velike stvari, temveč nevidne

Ko načrtujemo, seštevamo tisto, kar se da izbrati: ploščice, pečico, sedežno garnituro. Tisto, česar se ne da izbrati – kar je pod ometom, pod parketom in kakšno presenečenje prinaša električna napeljava iz leta 1978 –, pa v prvotni izračun ni všteto, saj takrat za to še ne moremo vedeti. Proračuna torej ne presežemo zaradi visokih cen materialov, temveč zaradi optimizma: narejen je za prenovo brez presenečenj.

Deset stroškov, ki jih ni v ponudbi

Spodnji seznam ni teorija; to so postavke, na katere pri prvotnem izračunu pogosto pozabimo. Zneski so okvirni in odvisni od projekta, a nič na tem seznamu ni redkost.

•  Odvoz in deponija ruševin. Ruševine ne izginejo same: 150–400 €, odvisno od tega, koliko sten je bilo »samo še ta«.
•  Kar se skriva za steno. Elektrika iz prejšnjega tisočletja, cevi, ki so bile »še čisto v redu« in vlaga, ki ni bila: 300–1.500 €.
•  Izravnava tal in sten. Ploščice so popolnoma ravne, tla pod njimi žal niso: 5–15 €/m².
•  Drobni material. Silikoni, fuge, letvice, vijaki in večna »še ena kartuša«: običajno 3–5 % vrednosti materiala.
•  Dvig materiala. Brez dvigala se 40 vreč lepila ne meri v kilogramih, ampak v nadstropjih in uslugah.
•  Zaščita in končno čiščenje. Prah pride tudi v predale, ki ste jih zalepili: 100–300 €.
•  Podaljšani najemi. Zabojnik in orodje ne poznata pojma »še dva dni, saj bo hitro«.
•  »Medtem ko smo že tu.« Najdražji stavek slovenskih kupcev.
•  Podražitve med čakanjem. Aprilska ponudba septembra ni več enaka. Dobri mojstri so rezervirani mesece vnaprej, cene pa vmes ne mirujejo.
• Provizorij. Šest tednov kuhinje iz mikrovalovke in dostav prav tako ni zastonj.

Četrta verzija seznama FOTO: Leanpay

Primer iz prakse: kopalnica, načrtovanih 8.000 € za prenovo

Poglejmo, kako se zgodba običajno razplete pri najpogostejšem slovenskem projektu, prenovi kopalnice.

Okvirne ocene, september 2026

Če se številka v desnem stolpcu ujema z občutkom v vašem želodcu – dobrodošli v klubu. Zdaj pa dobra novica: temu se da izogniti. Ne presenečenjem, temveč šoku ob presenečenjih.

Namesto enega proračuna naredite tri

Osnovni proračun je seštevek ponudb na mizi. Je številka, ki jo poveste tašči in sodelavcem.

Realni proračun je osnovni izračun plus 15 odstotkov za znane neznanke: odvoz, drobni material, izravnave.

Varnostni proračun je osnovni izračun plus 30 odstotkov. To je edina številka, na podlagi katere se odločate, ali projekt sploh začeti.

Zdaj pa trik iz vedenjske ekonomije, ki stane nič in reši živce: rezervo poimenujte. Recimo ji sklad za presenečenja. Če ga porabite, ni šlo nič narobe, prenova je potekala po načrtu. Če ga ne porabite, vam ostane denar za dekoracijo. V obeh primerih ste zmagali, kar je pri prenovah statistično redek občutek.

Zapomniti si velja eno pravilo: rezerva je likvidnost, ne zaloga. Če jo prvi teden zabetonirate v dodatne ploščice, ni več rezerva, temveč le podaljšek seznama.

Trije proračuni na eni mizi FOTO: Leanpay

Hitri test: ali vaš proračun preživi?

• Imate pisne ponudbe za vse faze, ne le za material?
• Ste všteli odvoz, drobni material in čiščenje?
• Veste, kaj je za steno (elektrika, cevi, vlaga)?
• Znaša vaša rezerva vsaj 30 odstotkov – in je niste v glavi že porabili?
• Veste, s kakšnim zneskom razpolagate, če denarja zmanjka?

Ste pri treh ali več vprašanjih odgovorili z ne? Preberite članek še enkrat – tokrat s papirjem v roki. Pri dveh ali manj? Čestitamo: spadate med tiste, ki jim mojstri rečejo: »Z vami je pa lahko delati.« Ostane samo še zadnje vprašanje s seznama – tisto o znesku, če denarja zmanjka.

Kje vzeti rezervo, ne da bi izpraznili prihranke

Večina tistih, ki večje nakupe plačujejo na obroke, to počne iz preprostega in zelo razumnega razloga: pametneje je obdržati gotovino za nujne primere. Prihranki so varnostna blazina gospodinjstva, prenova pa je zadnje, zaradi česar bi smela izginiti.

V Sloveniji to vlogo opravlja Leanpay Dom. Deluje takole: pri izbranih trgovcih nakup materiala za prenovo doma, to pomeni keramiko, pečico, sedežno garnituro ali toplotno črpalko, plačate na obroke, s tem nakupom pa vam ostane še denar za preostanek projekta. Znesek prejmete naravnost na svoj račun in ga porabite tam, kjer ga projekt potrebuje: za mojstra, material, montažo. Vse uredite prek spleta v nekaj minutah, brez obiska banke. Prihranki, torej vaš sklad za presenečenja, pa ostanejo nedotaknjeni.

Trenutno je začetek projekta še malo lažji: pri izbranih trgovcih je na voljo široka izbira izdelkov za dom z 0 % EOM do 24 obrokov – od kuhinj in kopalniške opreme do ogrevanja. Podrobnosti, seznam trgovcev in preverjanje limita najdete na leanpay.si/leanpay-dom-kredit. Če iz tega članka odnesete samo eno stvar, naj bo ta: svoj limit preverite, preden odprete prvo steno. Seznam vam bo hvaležen.

Konec dober, proračun cel FOTO: Leanpay

Prenova z rezervo ni cenejša. Je pa edina, med katero boste še vedno spali, pozdravili soseda in na koncu rekli: točno tako smo si zamislili. Plus minus trideset odstotkov.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.