

Prenova kleti v bivalni prostor se pogosto zdi logična rešitev v času pomanjkanja stanovanj. A kot razkrivata Gregor Knez, inženir gradbeništva in produktni vodja pri Mapei Slovenija, ter Igor Pejić, strojnik in obrtnik gradbene stroke, v novi epizodi podkasta Deloindom, se največje težave začnejo prav tam, kjer jih investitorji najmanj pričakujejo.
Ena najpogostejših napak je želja po hitrem rezultatu. Ko lastniki prvič resno preverijo stanje kleti, se pogosto pokažejo omejitve – od višine prostora do poškodb zaradi vlage.
Namesto da bi težave odpravili v temelju, jih mnogi le zakrijejo. Takšna rešitev sicer prinese lep videz, a le za kratek čas – težave se kmalu vrnejo, pogosto še v hujši obliki in z višjimi stroški.
Vlaga v kleti je skoraj neizogibna, a ni vsaka enaka. Kot pojasnjujeta sogovornika, se težave najprej pokažejo z madeži, mehurji barve in odstopanjem ometa.
To je pogosto znak kapilarne vlage, ki prihaja iz tal in se dviga skozi zidove – povsem drugače kot kondenzacija, ki nastaja na površini. Prav napačno razumevanje teh razlik je razlog, da številne sanacije ne uspejo, posledice pa se hitro pokažejo tudi v obliki plesni.
Tudi če vlago uspešno omejimo, brez ustreznega prezračevanja klet ne more postati kakovosten bivalni prostor.
V podkastu sogovornik opiše primer najemnika, ki je v polkletnem stanovanju zdržal le en teden – zaradi zatohlega vonja in slabega zraka. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da samo odpiranje oken ni dovolj. Ključni so premišljeni sistemi prezračevanja, ki delujejo ne glede na uporabnika.
Prenova kleti je lahko odlična priložnost za dodatne kvadratne metre – a le, če se je lotimo celostno in strokovno. V nasprotnem primeru lahko hitro postane projekt, ki ga bomo čez nekaj let reševali znova.
V celotnem podkastu Deloindom prisluhnite konkretnim rešitvam, opozorilom in izkušnjam iz prakse.