Objektov, zgrajenih po letu 2017, ne bo mogoče legalizirati zgolj z odločbo

Objekti, ki so bili zgrajeni po novembru leta 2017, ne morejo biti legalizirani z odločbo, ampak je treba pridobiti redno gradbeno dovoljenje, če pa tega zaradi različnih razlogov ni mogoče pridobiti, jih bo treba podreti, je povedal Jože Novak, minister za naravne vire in prostor. Minister dodaja, da se graditi na črno ne izplača.

Ta teden sta bila novelirana zakona o urejanju prostora in gradbeni zakon. Z novelami se odpravljajo težave, ki so se pokazale v praksi in tudi različne spremembe zakonodaje, ki so sistem naredile nelogičen, počasen in neživljenjski. »Ambicija je, da v prihodnjem mandatu naredimo skupni zakon, ki bo urejal tako prostor kot gradnjo,« je na tiskovni konferenci povedal Jože Novak, minister za naravne vire in prostor.

Zakon o urejanju prostora

»V zakonu o urejanju prostora smo določili rok, da je treba mnenje različnih nosilcev urejanja prostora zagotoviti v 30 dneh, to je bilo zdaj prosto prepuščeno komurkoli in zaradi tega so prostorski načrti nastajali leta in leta. Z nejasnim, a dolgotrajnim zaključkom,« je povedal Novak in dodal, da so se v praksi postopki podvajali. Novost v praksi bo tudi medresorska delovna skupina, s katero bodo reševali težave občin. Ta pristop se je pri reševanju težav, ki so jih povzročile poplave, že izkazal za učinkovitega. Vse občine, ki OPN – Občinskega prostorskega načrta še nimajo, so zavezane, da ga sprejmejo v prihodnjem letu. Takšnih je 20 oziroma 15 je povedal minister. Po sprejetju bodo imeli investitorji možnost, da svoje ideje uresničijo. Različni soglasjedajalci bodo morali soglasja dati v 30 dneh, če jih ne bodo, se bo štelo, da ne nasprotujejo. Da bi to zaživelo v praksi, bo treba nadgraditi in posodobiti informacijske sisteme, urbaniste in strokovne sodelavce pa bodo spodbudili, da na novo določene roke upoštevajo. Testno se nekatere službe teh rokov že držijo. OPN bo mogoče za manjši del, pet tisoč kvadratnih metrov, tudi spremeniti, če se bodo izkazale potrebe. Prav tako OPN ne bo treba spreminjati, če se bodo vgrajevala dvigala ali stopnice za dostop gibalno omejenih oseb.

Zakon o gradbeništvu

Pomembna novost je uvedba e-graditve po celotni državi in digitalizacija postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Projekti, ki se gradijo z evropskimi sredstvi, bodo imeli prednost pri upravnih postopkih, so povedali na novinarski konferenci. Obetajo se novosti pri plačilu komunalnega prispevka. Tega ne bo treba plačati za enostavne objekte, ki so pomožni objekti, torej tisti, ki nimajo samostojnih priključkov na vodo ali kanalizacijo ali elektriko, ampak dejansko uporabijo vse priključke v osnovni stavbi. Komunalnega prispevka bo mogoče oprostiti javna najemna stanovanja, gasilske objekte, objekte za zaščito in reševanje. »Komunalni prispevek bo treba poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja,« je povedal minister Jože Novak. Tudi v gradbenem zakonu je določen 30-dnevni rok, ko morajo organi podati soglasja. Ta rok se sicer lahko za 15 dni podaljša.

Legalizacije objektov

Za vse stavbe, zgrajene in nespremenjene pred letom 1968, tudi s prenovljeno zakonodajo še vedno velja domneva, da imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. Za enostanovanjske hiše bo po novem veljalo, da imajo uporabno dovoljenje, če so zgrajene pred letom 2003 in imajo gradbeno dovoljenje. V zakonu piše, da omenjeno velja za enostanovanjske hiše. Izjema so objekti, torej ne le enostanovanjske hiše, ki so zgrajeni med letoma 1968 in 1995 – za te bo tako rekoč veljala domneva tako uporabnega kot tudi gradbenega dovoljenja. Torej, če je vaša hiša zgrajena med letoma 1995 in 2003, morate imeti gradbeno dovoljenje, ki ga dobite na upravni enoti. Če je pred letom 1995, ko zadeve na upravnih enotah še niso bile urejene, pa so dovolj posredni dokazi za gradbeno dovoljenje. Dovolj bo že, da imate vse priključke, plačan komunalni prispevek.

Novembra leta 2017 je bila sprejeta prava različica gradbenega zakona. Če so bile do takrat zgrajene stavbe vsaj v grobem, lahko lastnik pridobi odločbo o legalizaciji. Mora pa plačati nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora ter komunalni prispevek. Vloge za legalizacijo se bodo lahko dajale le do konca leta 2030 (rok je potekel, zato so ga podaljšali). V nasprotju z rednim postopkom legalizacije je nujna nekoliko drugačna dokumentacija. Gre za posnetek oziroma opis in izmere stanja objekta in ne za praktično novo pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokumentacijo za legalizacijo morata podpisati projektant in pooblaščeni strokovnjak, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da dokumentacija izkazuje dejansko stanje objekta, da ni očitnih napak in da je objekt urejen za uporabo. Poleg tega se lahko uporabljajo predpisi, ki so veljali v času obstoja objekta.

S tem predpisom želijo na ministrstvu iz zagate rešiti približno 1700 lastnikov nepremičnin, ki so želeli svoje stavbe legalizirati po sicer še enostavnejšem postopku legalizacije stavb daljšega obstoja. Torej tistih, zgrajenih pred letom 2005. Spomnimo – ustavno sodišče je to možnost legalizacije določilo za neustavno. Njeno bistvo pa je bilo, da ste – poenostavljeno – lahko legalizirali skoraj vse, kar ni bilo v inšpekcijskem nadzoru. Ta legalizacija namreč ni zahtevala pridobitve mnenj o skladnosti objekta s prostorskimi akti in predpisi o urejanju prostora ter minimalne komunalne oskrbe objekta in ni določala nobenih omejitev glede zemljišča, na katerem je zgrajen objekt. Zgoraj opisana legalizacija določa, da mora biti objekt skladen s predpisi, ki so veljali v času njegove gradnje.