Čiščenje fasade: koristno vzdrževanje ali tvegan poseg?

Čiščenje fasade marsikdo še vedno dojema zlasti kot estetski poseg. Kot način, kako hiši povrniti bolj svež videz. A stroka opozarja, da gre v resnici za pomemben vzdrževalni ukrep, s katerim lahko bistveno podaljšamo življenjsko dobo fasadnega sistema in preprečimo dražje sanacije v prihodnosti. Na ometu se namreč z leti ne nabira le vidna umazanija, temveč tudi vlaga, mikroorganizmi in prašni delci, ki postopoma vplivajo na lastnosti materiala.

»Vizualna izboljšava objekta je sicer najbolj opazen rezultat, vendar je bistveno pomembnejša dolgoročna zaščita fasadnega sistema pred vplivi okolja in biološko degradacijo,« poudarja Tadej Zorman iz podjetja Sureclean.

Zakaj fasade sploh postanejo zelene?

Fasada je izpostavljena UV-sevanju, vlagi, temperaturnim spremembam, sajam, prahu in razvoju alg, plesni ter gliv. Ti organizmi in delci se ne zadržujejo le na površini, ampak lahko postopoma prodrejo v mikroporozno strukturo zaključnega sloja. Posledice so večje zadrževanje vlage, hitrejše staranje materiala in slabša zaščitna funkcija fasade. Najpogostejša težava so zelene alge, ki se razvijajo zlasti na vlažnih in manj osončenih površinah. Najbolj jim ustrezajo severne in zahodne strani stavb, kjer se površina po dežju ali megli počasneje suši. Alge se zlasti pogosto razraščajo na objektih v bližini gozda, travnikov, rek ali na območjih z višjo relativno zračno vlago.

Poleg alg se pojavljajo tudi črne plesni oziroma glive, ki so običajno znak dolgotrajnejše prisotnosti vlage in organskih delcev na površini. Na urbanih območjih pa fasade obremenjujejo še saje, izpušni plini, atmosferski prah in industrijski delci, ki se hitro oprimejo bolj grobih in poroznih zaključnih slojev.

»V praksi gre skoraj vedno za kombinacijo več dejavnikov: vlage, temperaturnih razlik, organskih delcev v zraku, pomanjkanja sončne svetlobe in lastnosti zaključnega sloja,« pojasnjuje Zorman.

Zakaj fasade plesnijo in se obarvajo zeleno? Vzroki, napake in trajne rešitve za čisto hišo

Kdaj je čiščenje fasade smiselno?

Strokovnjaki priporočajo, da se fasada očisti že ob prvih znakih biološke kontaminacije ali neenakomernega obarvanja. Dlje ko so alge, plesen ali saje na površini, več vlage se zadržuje v zaključnem sloju, s tem pa se povečujejo možnosti za degradacijo materiala.

»Pravočasno in strokovno izvedeno čiščenje deluje preventivno,« poudarja sogovornik. »Z odstranitvijo organskih oblog, saj in drugih onesnaževal se zmanjša zadrževanje vlage na površini ter upočasni nadaljnja degradacija materiala.«

Preventivno vzdrževalno čiščenje je priporočljivo približno vsakih tri do pet let, odvisno od lege objekta, kakovosti fasade in vplivov okolja. Severne in senčne strani praviloma zahtevajo pogostejše vzdrževanje kot sončne, prav tako stavbe v bližini gozda ali prometno bolj obremenjenih cest.

Strokovnjaki opozarjajo, da je čiščenje fasade pomemben vzdrževalni ukrep, ki lahko podaljša življenjsko dobo fasadnega sistema in prepreči dražje sanacije. Foto Ingrid Balabanova/Shutterstock

Katere metode čiščenja se uporabljajo?

Pri profesionalnem čiščenju fasad se danes najpogosteje uporabljajo tri metode: nizkotlačno kemično čiščenje, visokotlačno pranje in parno čiščenje. Izbira metode je odvisna zlasti od vrste fasade, njene staro­sti, stopnje kontaminacije in občutljivosti površine.

Nizkotlačno kemično čiščenje: Gre za metodo, ki jo strokovnjaki trenutno najpogosteje priporočajo pri sodobnih kontaktnih fasadah. Uporabljajo se specialna biocidna sredstva, ki razgradijo alge, plesni in druge organske obloge, nato pa se površina očisti z vodo z nizkim tlakom curka. »Prednost te metode je, da ne poškoduje zaključnega sloja, mikroorganizme pa uniči tudi v mikroporah fasade,« pojasnjuje Zorman.

Visokotlačno čiščenje: Pri visokotlačnem pranju se umazanija odstranjuje mehansko z močnim tlakom vode. Metoda je primerna zlasti za trše in manj občutljive površine, kot so beton, kamen ali industrijski objekti. Pri kontaktnih fasadah je potrebna velika previdnost, saj lahko previsok tlak poškoduje zaključni sloj, povzroči mikrorazpoke in poveča vpijanje vlage. Fasada lahko tako po čiščenju postane še bolj dovzetna za kontaminacijo.

»Visokotlačno pranje ni vedno najboljša izbira, saj lahko pri mineralnih fasadah ob nepravilni uporabi povzroči poškodbe površine,« opozarja sogovornik.

Parno čiščenje: Parno čiščenje uporablja vročo paro pod nadzorovanim tlakom in velja za manj agresivno metodo. Pogosto se uporablja pri starejših objektih, občutljivih materialih ali spomeniško zaščitenih stavbah, pri katerih mehanska obremenitev površine ni zaželena.

Preverili smo, koliko v resnici stane čiščenje oken in senčil (in kaj pravzaprav vključuje)

Zakaj ni univerzalne rešitve?

Kot poudarja sogovornik, se vsaka fasada obravnava individualno. Pred izvedbo profesionalnega čiščenja je zato nujen ogled objekta, med katerim se oceni stanje zaključnega sloja, stopnja umazanije, občutljivost površine in dostopnost objekta. »Vedno je cilj učinkovito odstraniti umazanijo brez poškodb površine in brez poslabšanja lastnosti fasadnega sistema,« poudarja.

Kontaktne fasade na primer zahtevajo veliko bolj nežen pristop kot beton ali kamen, saj lahko nepravilna metoda povzroči poškodbe zaključnega sloja ali celo vdor vlage v sistem. Pri lesu je pomembno, da se ne poškoduje struktura materiala, pri kamnu pa je treba upoštevati njegovo poroznost in občutljivost.

Največ težav povzroča nepravilna uporaba visokotlačnih čistilnikov in agresivnih kemičnih sredstev. Številni lastniki se čiš­čenja lotijo sami, brez poznavanja strukture fasadnega sistema, posledice pa so lahko precej resne. Nepravilno čiščenje namreč lahko povzroči krušenje ali odstopanje ometa, poškodbo zaščitnega sloja, nastanek mikrorazpok, povečano vodovpojnost površine, neenakomerno obarvanje ter hitrejši ponovni razvoj alg in plesni. V nekaterih primerih je mogoč celo do vdor vlage v fasadni sistem.

»Pogosta težava je, da se odstrani le površinska umazanija, ne pa tudi mikroorganizmi v globini fasade, zaradi česar se alge in plesen spet hitro razširijo,« opozarja sogovornik.

Ob nepravilnem postopku lahko nastanejo tudi poškodbe stekel, aluminijastih elementov, polic ali okolice objekta, zato strokovnjaki opozarjajo, da samostojno čiščenje brez ustreznega znanja in opreme pogosto povzroči višje stroške poznejše sanacije.

Na fasadah se z leti ne nabira le umazanija, temveč tudi alge, plesen in drugi mikroorganizmi, ki lahko pospešijo staranje materiala ter zmanjšajo njegovo zaščitno funkcijo. Foto Virrage Images/Shutterstock

Kdaj čiščenje ni priporočljivo?

Čiščenja fasade ni priporočljivo izvajati pri močnem soncu ali visokih temperaturah. V takšnih razmerah se voda in čistila prehitro sušijo na površini, kar lahko povzroči madeže ali pa fasada ne bo enakomerna očiščena. Postopek je smiselno odložiti tudi fasadah z razpokami, odstopanjem ometa ali zamakanjem. V teh primerih lahko čiščenje povzroči dodatno vpijanje vode in še poslabša stanje fasadnega sistema.

»Pomembno je, da se fasada pred izvedbo pregleda in da se čiščenje izvaja v ustreznih vremenskih razmerah, da ne tvegamo nepotrebnih poškodb ali zamakanja površine,« poudarja Zorman.

Koliko stane profesionalno čiščenje?

Cena profesionalnega čiščenja fasade se v Sloveniji najpogosteje giblje od pet do sedem evrov na kvadratni meter, končni strošek pa je odvisen zlasti od zahtevnosti projekta. Na ceno vplivajo velikost objekta, količina umazanije, višina fasade, vrsta zaključnega sloja, potreba po zaščiti okolice ter zahtevnost izvedbe. Pri močni onesnaženosti z algami, plesnijo ali sajami se opravi več postopkov čiščenja, porabi se tudi več čistilnih sredstev in časa. Dodatni stroški nastanejo, če je potrebna uporaba dvigala ali odra in če se odločimo za nanos zaščitnega premaza po čiščenju.

Čeprav se lahko čiščenje fasade na prvi po­gled zdi zlasti estetski poseg, stroka opozarja, da gre zlasti za pomemben del vzdrževanja objekta. »Cilj profesionalnega čiščenja ni samo vizualni rezultat, temveč ohranitev funkcionalnosti in zaščitnih lastnosti fasade,« povzame sogovornik.