Zadnje čase pogosto rešujem težave umazanih in plesnivih fasad. Težave veljajo za stare debeloslojne fasade brez toplotne izolacije, kot tudi nove tankoslojne s toplotno izolacijo. Iščem kar najbolj uporabne odgovore, zakaj na nekaterih fasadah nastanejo tovrstne težave, na drugih pa ne. Kaj so vzroki in kakšne rešitve so na voljo za različne »umazanije« na družinskih hišah, kot so zelene in rdeče alge, plesen, lišaji ter mahovi in umazanija od prahu. Tokrat pišemo o trajnih rešitvah pri soočanju s prej omenjenimi težavami pri različnih tipih fasad.

Pomen strokovne pomoči pri sanaciji

Pri določanju pravih vzrokov in predlogih za sanacijo je potrebna strokovna pomoč. Podjetja, ki nudijo brezplačna strokovna svetovanja na področju vzdrževanja in investicij v fasade, poseben poudarek namenjajo odpravljanju neželenih sprememb na fasadah. Pogosto ne gre zgolj za klasično umazanijo, temveč za precej bolj motečo okuženost površin z algami in plesnijo. Na osnovi ogleda in ocene stanja pripravijo najustreznejše ukrepe za posamezen objekt.

Fasada kot zaščita in okras hiše

Fasado lahko primerjamo s kožo in obleko človeka. Vsaj v dveh pogledih je primerjava kar ustrezna. Koža v smislu zaščite notranjosti pred zunanjimi vplivi, zlasti pa nemoteno prehajanje zraka in vlage. To je tehnični vidik fasade. Drugi pa je oblikovalski ali lepotni. Ljudje smo radi lepo oblečeni, saj tudi preko obleke sporočamo okolici svoje vrednote, poglede, odnose … Enako je z lepoto in urejenostjo fasade.

Dva vzroka sta kriva za videz te fasade: nepravilno vgrajena sidra povzročajo bele pike, neprimerni zaključni sloj pa je osnova plesni. Foto Bojan Žnidaršič

Plasti fasade in vpliv materialov

Kot vsaka obleka se tudi fasada umaže, sčasoma obledi, nanjo se ulovi prah iz okolice ali celo naselijo nečistoče. Poleg tega, da je to videti grdo, so lahko škodljivi tudi za fasado samo. To je tudi pri svetovanju dober pokazatelj težav v različnih plasteh konstrukcije. Skupni izraz fasada namreč vključuje več plasti. Vsaka lahko na tak ali drugačen način povzroča težave. Zato je izbira pravih plasti, pravih materialov in pravilnih izvedb ključna za izvedbo optimalnih rešitev. To velja za novogradnje in obnove. V obeh primerih je potrebna strokovna rešitev.

Danes imajo vse novogradnje na zunanjih stenah toplotno izolacijo, starejše stavbe pa jo dobijo po sanaciji, saj so v osnovi brez nje. Klasična sestava sodobnih tankoslojnih fasad sestavljata dva sloja lepila, vmes je armaturna mrežica. Tako pripravljeno površino prekrije en- do tri milimetre debel zaključni omet. Njegova izbira je ključna, zato ga predstavljamo podrobneje.

Zaključni omet – ključ do trajne zaščite

Poznamo štiri tipe zaključnih fasadnih slojev (silikatni, silikonski, akrilni in mineralni). Vsak ima pluse in minuse, vsi pa morajo prepuščati najmanj deževnice v tankoslojni omet, a hkrati še vedno prepuščati navzven dovolj bivalne vlage. Od tega razmerja je odvisen čas in količina zadrževanje vlage v ometu. Vlaga je predpogoj za rast plesni in alg.

Glavni vzrok za plesen in rdeče alga na tej fasadi je kapilarna vlaga in neprimeren zaključni sloj fasade. Delni vzrok pa je padavinska voda. Foto Bojan Žnidaršič

Izkušnje in meritve kažejo, da silikonski zaključni omet združuje veliko paroprepustnost in hkrati izjemno vodoodbojnost. Te lastnosti ohranja skozi celotno življenjsko dobo, zato velja za najtrajnejšo zaščito fasadnih površin pred vremenskimi obremenitvami. Silikonski omet odlikujeta dobra trdnost in elastičnost, zaradi česar odlično prenaša raztezke in površinske napetosti. Poleg tega zmanjšuje oprijem prahu in drugih nečistoč, kar omogoča, da fasada dolgo ostane čista in ohranja svež videz.

Čeprav vsi sodobni ometi vsebujejo vodoodbojne dodatke ter snovi, ki zavirajo nastanek alg in plesni, se pri izbiri lahko v ospredje postavijo nano- in silikonski ometi, saj ponujajo najboljše vodoodbojne lastnosti.

Strokovna tehnična podpora

Med svetovanjem po Sloveniji me pogosto sprašujejo zelo konkretne stvari tudi o strokovni podpori. Kako poteka obisk tehnične podpore na terenu, kakšne meritve in analize se opravijo v primeru plesni, lišajev, mahov ali alg na fasadi, kakšen in kako natančen recept za odpravo vzrokov in posledic se poda na podlagi ugotovitev.

»Na podlagi ogleda mikrolokacije in ocene vplivov, kot so povišana vlažnost, temperaturna nihanja, prisotnost vegetacije ali bližina vodnih virov, pripravimo podrobno poročilo o stanju ter potrebnih ukrepih. V njem natančno določimo postopke in predlagamo uporabo priporočenih izdelkov. Poročilo prejmeta tako naročnik kot izvajalec, ki nato na tej osnovi pripravi ustrezno ponudbo. Tako ne zagotavljamo le rešitve za odpravo težav, temveč tudi pomagamo razumeti, kje so njihovi vzroki. To pa omogoča učinkovitejše preprečevanje, da bi se podobne težave v prihodnje ponovile,« odgovarjajo v podjetju Jub.

Lišaji so manj pogosta oblika anomalij na fasadi, saj uspevajo le v specifičnih pogojih. Foto Bojan Žnidaršič

Kako poteka čiščenje fasade?

Čiščenje fasade je vedno prvi korak do lepe fasade. Pogostost in metoda čiščenja pa je odvisna od umazanije na fasadi. Čiščenje je lahko mokro, suho (peskanje) ali kemijsko.

»Samo površinsko umazanijo na fasadi običajno odpravimo že s curkom vode. Kadar pa gre za trdovratne in dlje prisotne madeže, tak pristop ni dovolj. V takih primerih priporočamo dodatno uporabo osnovnega premaza (primerne emulzije) ter prebarvanje s priporočenim tipom barve. Pri algah in plesni je postopek zahtevnejši, saj je za odpravo posledic okuženosti treba poseči po posebnih kemičnih sredstvih – algicidih in fungicidih. Ključnega pomena pa je, da se v nadaljevanju čim bolj dosledno odpravijo tudi vzroki za njihov nastanek. Dolgoročno zaščito zagotovimo z nanosom ustreznega osnovnega premaza in zaključne barve, pri čemer se najpogosteje uporabljajo silikonske ali nano rešitve,« še svetujejo. Ob tem še poudarjajo, da je posebej pomembno, da izdelki za končno obdelavo zunanjih površin vsebujejo dodatke, ki aktivno zavirajo razvoj mikroorganizmov.

Primer sanacije hiše brez izolacije

Predstavili so nam tudi rešitev konkretnega problema s plesnimi in algami na fasadi družinske hiše iz leta 2000 na Primorskem, ki je brez izolacije. Odgovor, kako trajno odpraviti posledice ter vzroke težav, so pripravili na podlagi poslane fotografije. Ta prikazuje dve situaciji: prostori na levi so ogrevani, okroglo stopnišče na desni pa ne.

Težave s plesnimi in algami na fasadi družinske hiše iz leta 2000, ki je brez izolacije. Prostori na levi so ogrevani, okroglo stopnišče na desni pa ne. Foto Bojan Žnidaršič

»Priporočamo izvedbo toplotne izolacije in energijske obnove objekta. Kadar toplotne zaščite ni, se zlasti v hladnejših obdobjih pojavijo izraziti toplotni mostovi med notranjimi ogrevanimi in zunanjimi hladnimi površinami. Ti ustvarjajo idealne pogoje za razvoj alg in plesni na fasadi, pa tudi za pojav plesni v notranjih prostorih,« svetujejo.

Koraki sanacije fasade v praksi

• Površino operemo z visokotlačnim vodnim čistilcem in jo temeljito skrtačimo.
• Sledi dezinfekcija površine s koncentriranim algicidnim preparatom.
• Nanesemo osnovni premaz, ki vsebuje mikrovlakna in zaščito pred algami in plesnijo.
• Površino na koncu prebarvamo s silikonsko fasadno barvo, ki je posebej razvita za sanacijo fasadnih površin. Zahvaljujoč mikrovlaknom učinkovito premošča mikrorazpoke, hkrati pa vsebuje izjemno visoko in dolgotrajno zaščito pred algami in plesnijo.