Koliko toplote uide skozi okna in vrata – in kako to preprečiti

Okna in vrata pogosto ostajajo v ozadju razmisleka o energijski učinkovitosti, čeprav lahko prav skoznje uhaja velik delež toplote. Ne glede na to, ali gre za prenovo stare hiše ali novogradnjo, kakovost stavbnega pohištva skupaj z ustrezno vgradnjo in premišljenim načrtovanjem pomembno vpliva tako na porabo energije kot bivalno udobje.

Ko govorimo o energijski učinkovitosti doma, najprej pomislimo na fasado, streho, debelino izolacije ali sodoben ogrevalni sistem. Precej redkeje pa na okna in vrata, čeprav so pri starejših hišah prav ta pogosto najšibkejši del njihovega ovoja, pri novogradnjah pa lahko slaba izbira ali nepravilna vgradnja izničita prednosti sicer dobro zasnovane hiše.

Urban Anželak, arhitekt studia UA, zato opozarja, da je stavbno pohištvo del celote: »Stavbno pohištvo ima velik vpliv, vendar ga ne moremo obravnavati ločeno. Čeprav predstavlja manjši delež površine ovoja kot fasada ali streha, so toplotne izgube skozi okna in vrata praviloma večje na kvadratni meter. Zato lahko slabo izbrano ali vgrajeno stavbno pohištvo hitro izniči učinke dobre izolacije.«

V podjetju Pirnar ob tem navajajo, da lahko v starejši slovenski hiši brez energetske prenove skozi okna in vrata uhaja od 25 do 30 odstotkov vse toplotne energije, pri starejših enostavnih zasteklitvah brez ustreznega tesnjenja pa tudi več kot 35 odstotkov. Vendar izgube niso povezane le z materialom ali steklom, temveč tudi s stiki, pragovi, priključnimi fugami in zrakotesnostjo.

Material je pomemben, a ne pove vsega

Pri izbiri stavbnega pohištva se investitorji najpogosteje vprašajo, kateri material izbrati. PVC, les in aluminij imajo vsak svoje prednosti, vendar sogovorniki opozarjajo, da je pogled nanje preveč poenostavljen, če jih presojamo zgolj po ceni ali videzu.

»Vsak material ima svoje značilnosti. PVC ponuja dobro toplotno izolativnost pri najnižji ceni in je zato razširjen v stanovanjskem segmentu. Les je naravni izolator z odličnimi toplotnimi lastnostmi, a zahteva redno vzdrževanje, aluminij pa je konstrukcijsko najmočnejši, najbolj dimenzijsko stabilen in je preprost za vzdrževanje,« pravijo v podjetju Pirnar. In čeprav aluminij laiki še vedno povezujejo z večjo toplotno prevodnostjo, se je v zadnjih letih veliko spremenilo. »Njegova toplotna prevodnost je bila v preteklosti res pogosto omenjena kot pomanjkljivost, danes pa jo z najsodobnejšimi rešitvami uspešno presegamo. Sodobni aluminijasti profili s prekinjenim toplotnim mostom, večkomornimi izolacijskimi vložki in naprednimi tesnilnimi sistemi dosegajo toplotno izolativnost, ki je primerljiva z lesom in PVC-jem,« pojasnijo.

Steklo, orientacija in velikost odprtin

Pri oknih in zastekljenih vratih je največji del površine prav steklo, zato je njegova izbira eden ključnih dejavnikov energijske učinkovitosti. »Izbira stekla je zelo pomembna, saj predstavlja pri oknih in vhodnih vratih z vgrajenim steklom največ­jo površino, skozi katero nastajajo toplotne izgube. Dvoslojna zasteklitev z Ug približno 1,0–1,1 W/(m²K) je danes osnovni standard, trislojna z Ug okrog 0,5–0,7 W/(m²K) pa je standard pri novogradnjah in energetskih prenovah,« še pravijo sogovorniki.

A energetska učinkovitost ni odvisna le od števila stekel. Anželak namreč opozori tudi na vpliv odprtin: »Orientacija odprtin je ključna. Južne površine omogočajo pasivne solarne dobitke pozimi, medtem ko poleti pogosto povzročajo pregrevanje. Pravilna orientacija v kombinaciji z ustreznim senčenjem lahko bistveno zmanjša potrebo po ogrevanju in hlajenju,« pojasnjuje.

Prav tako ni nepomembna velikost zastekljenih površin. »Večje steklene površine pomenijo več svetlobe in vizualne odprtosti, hkrati pa večji potencial za toplotne izgube pozimi in pregrevanje poleti. Ključno je, da poiščemo pravilno razmerje med polnimi in zastekljenimi površinami ter prilagodimo razmerja glede na orientacijo in način uporabe prostora,« pravi Anželak. Tudi velike steklene stene torej niso nujno problem, če so le pravilno načrtovane, kakovostno zastekljene in opremljene z učinkovitim zunanjim senčenjem.

Preverili smo, koliko v resnici stane čiščenje oken in senčil (in kaj pravzaprav vključuje)

U-vrednost in zrakotesnost

Kupci se pri izbiri pogosto opirajo na U-vrednost, ki pove, koliko toplote prehaja skozi element. Nižja kot je, boljša je izolativnost. A v praksi sama številka ni dovolj. V podjetju Pirnar opozarjajo, da je enako pomembna zrakotesnost, saj izgube niso povezane le s prehajanjem toplote skozi material, temveč tudi z nenadzorovano izmenjavo zraka.

»Toplotne izgube niso le kondukcijske in konvekcijske, temveč nastanejo tudi zaradi izmenjave zraka oz. prepiha, zlasti pri netesnih stikih. Zato je kakovost tesnjenja vsaj enako pomembna kot sama U-vrednost,« poudarjajo. Prav na tej točki se tudi pokaže razlika med laboratorijskim podatkom in dejansko izkušnjo bivanja. »Slabo tesnjenje povzroča prepih, hladne površine ob steklu dajejo občutek neudobja, neustrezna vgrad­nja pa lahko vodi v kondenzacijo in razvoj plesni. Dobro načrtovano stavbno pohištvo tako lahko bistveno izboljša kakovost bivan­ja,« opozarja Anželak.

PREBERITE ŠE: Kolumna Mateje Tamše: Zrakotesnost pri skoraj ničenergijski hiši

Dober izdelek brez dobre vgradnje ne zadostuje

Poleg tega pri stavbnem pohištvu kakovosten izdelek sam po sebi še ni zagotovilo za dober rezultat. Oba sogovornika namreč poudarjata, da je pravilna vgradnja vsaj tako pomembna kot sama izbira oken ali vrat.

»Tudi najboljše okno ne deluje dobro, če je slabo vgrajeno, in dejansko se največ težav pojavi prav na stikih,« pravi Anželak in opozarja na razliko med klasično vgradnjo in sodobno, t. i. RAL-vgradnjo, pri kateri je okno dodatno zaščiteno z več plastmi tesnjenja, kar preprečuje prepih, vlago in toplotne izgube.

»RAL-montažo priporočamo, saj ni zgolj formalni certifikat, temveč uveljavljen sistemski pristop, ki zagotavlja, da investicija v kakovostno stavbno pohištvo v praksi doseže svojo projektirano učinkovitost,« podobno opozarjajo v podjetju Pirnar.

Prav na stikih med okvirjem in konstrukcijo najpogosteje nastajajo toplotni mostovi. Arhitekti omenjajo špalete, podokenske police, preklade in mesta, kjer toplotna ovojnica ni neprekinjena. To so detajli, ki po koncu del niso vidni, a dolgoročno odločajo o energijski učinkovitosti in bivalnem ugodju.

Močan veter in zunanje žaluzije: jih spustiti ali dvigniti? Odgovor vas bo morda presenetil

Napake pri vhodnih vratih

V razpravah o energijski učinkovitosti so vhodna vrata večinoma zapostavljena, čeprav so pri starejših hišah pogosto eden najslabših elementov ovoja stavbe. »Vhodna vrata nikakor niso zanemarljiv dejavnik, kar je eden pogostejših napačnih vtisov. Zlasti pri starejših hišah so pogosto najšibkejši element celotne stavbne ovojnice,« poudarjajo sogovorniki.

Ker se vrata vsakodnevno odpirajo in zapirajo, je pri njih kakovost tesnjenja še posebej pomembna. Netesne fuge, deformirana tesnila ali neustrezen prag lahko povzročijo velike infiltracijske izgube, ki jih sama U-vrednost ne zajame. Zato je zamenjava vhodnih vrat pogosto eden učinkovitejših posameznih ukrepov pri prenovi.

Pri starejših hišah, zlasti kamnitih ali tradicionalno grajenih, zahteva menjava oken in vrat še več previdnosti. Anželak opozarja: »Pri starejših objektih je treba biti zelo previden. Menjava oken brez reševanja celotnega ovoja lahko povzroči nove težave, kot sta kondenzacija in plesen.« Največji učinek zato dosežemo s celostnim pristopom, ki vključuje tudi razmislek o prezračevanju. »Sodobno prezračevanje, kot je rekuperacija, omogoča stalno izmenjavo zraka brez večjih toplotnih izgub,« poudarja sogovornik. Le v povezavi z zrakotesnim ovojem, kakovostnim stavbnim pohištvom in dobro zasnovanimi odprtinami namreč lahko hiša deluje kot usklajen sistem.