Menjate okna? To so največje napake, ki jih delajo lastniki hiš

Zunanje stavbno pohištvo na slovenskem trgu zaradi stroge tehnične zakonodaje večinoma izpolnjuje predpisane zahteve. V družinskih hišah in etažnih stanovanjih se lastniki z detajli, predvsem toplotnimi lastnostmi, materialom in videzom oken, najbolj ukvarjajo ob zamenjavi, a se mnogi ne zavedajo, da je za njihovo funkcionalnost in kakovost bivanja najpomembnejša kakovostna vgradnja.

Poleg te v nadaljevanju navajamo najpomembnejša merila za izbiro oken in zunanjih vrat ter lastnosti, ki se jih pogosto zavemo šele po vgradnji. Med njimi sta tudi prosojnost stekla in zmanjšana površina zasteklitve zaradi debelejših okenskih okvirjev. Da bodo tehnične lastnosti oken in izvedba detajlov in dodatkov, kot so npr. senčila in okenske police, ustrezale obstoječi stavbi, se je pred izbiro priporočljivo po­svetovati z energetskim svetovalcem.

Kdaj je čas za obnovo stavbnega pohištva?

Na kaj vpliva material okvirjev

Pri nakupu oken se večina kupcev najprej odloča o materialu okenskih okvirjev, ki vpliva tako na videz, vzdrževanje kot ceno naložbe. Danes so na trgu okna z okvirji iz lesa (za ta lahko dobimo subvencijo Eko sklada), PVC, aluminija in njihovih kombinacij. Kakovostni izdelki iz vseh skupin dosegajo dobre toplotne lastnosti.

Pri tem je treba opozoriti na zmotno prepričanje o oknih s PVC-okvirji, ki so se pred desetletji kot novost množično vgrajevala namesto starih, slabo vzdrževanih lesenih oken, ki niso tesnila. Ljudje so si plesen na zunanjih stenah bivalnih prostorov razlagali kot posledico plastičnih okvirjev. A za neljubi stranski učinek ni bil kriv njihov material, temveč se je plesen razvila zaradi višje zračne vlažnosti, ki je ob dobrem tesnjenju in pomanjkljivem zračenju prostorov kondenzirala na hladnih delih zunanjih sten. Pri pravilni vgradnji namreč sodobna okna z okvirji iz vseh omenjenih materialov enako dobro tesnijo, nenadzorovane izmenjave zraka skoznje skoraj ni.

Tanki profili omogočajo, da se aluminijasta okna uporabljajo za velike panoramske stene. Foto Jp Wallet/Shutterstock

Največ vzdrževanja, ne glede na vrsto površinske zaščite, potrebujejo lesena okna, pri katerih z vsakoletno nego preprečimo pojav mikrorazpok, v katere bi lahko prodrla voda. Pri aluminijastih in PVC-okvirjih zadostuje občasno brisanje z običajnim čistilom. Pri PVC-oknih je priporočljivo preveriti garancijo na obstojnost barve okvirja.

Kakovostna lesena okna imajo na zunanji spodnji stranici aluminijasto odkapno letev, ki preprečuje zastajanje vode, lahko pa aluminijast profil obdaja vso zunanjo stran okvirja. Lesen okenski okvir je praviloma poln, narejen iz večslojno lepljenega lesa, v nekaterih izvedbah z zelo dobrimi toplotnimi karakteristikami je kombiniran s polnilom iz poliuretanske pene ali pa so v njem izredno tanki zračni žepi. Tudi pri aluminijastih oknih je v notranjosti profila izolativna pena, ker so okvirji lahko zelo tanki, pa se v sodobnih domovih pogosto uporabljajo za velika panoramska okna.

Toplotna prehodnost okna

Najpomembnejša je toplotna prehodnost (U), ki nam pove, kolikšen toplotni tok prehaja skozi kvadratni meter okna pri temperaturni razliki 1 stopinje med obema stranema. Izražena je z enoto W/m²K. Odvisna je od toplotne prehodnosti zasteklitve (Ug) in toplotne prehodnosti okna kot celote, z okvirjem vred (Uw). Poleg vrste zasteklitve, sestave okenskega profila je odvisna tudi od tesnjenja okna na pripirah, plina, s katerim je polnjen medstekelni prostor, nizkoemisijskih nanosov na notranji strani stekel in tesnil med okvirjem in krilom okna. Kot standard se uveljavljajo okna s tri­slojno zasteklitvijo namesto dvoslojnih.

Ali vaša okna dobro tesnijo? Ta preprost trik vam pokaže, kje izgubljate energijo (tudi poleti!)

Za ogrevane stanovanjske prostore je predpisana vgradnja novih oken, pri katerih znaša toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) največ 1,1 W/m²K. Toplot­na prehodnost celotnega okna, z okvirjem vred (Uw), sme biti največ 1,3 W/m²K.

Manjša prosojnost

Pri sodobnih oknih je običajno steklo nadomestilo steklo z nizkoemisijskimi nanosi, ki zmanjšujejo toplotno prehodnost zasteklitve (izgubo toplote navzven in hkrati pregrevanje poleti). Steklo je zaradi teh nanosov manj svetlobno prepustno (lastnost izraža enota g). Medtem ko je pri sodobni enoslojni zasteklitvi svetlobna prepustnost lahko 85-odstotna (g = 0,85), je pri trislojni 70-odstotna (g = 0,70), pri refleksnem steklu pa le 50-odstotna (g = 0,50).

Poleg tega je pri zamenjavi manjših starih oken treba upoštevati, da imajo standard­na sodobna okna širši profil okvirjev in kril, zaradi česar je zastekljena površina manjša.

Pred vročino nas ščitijo le zunanja okenska senčila. Foto U. J. Alexander/Shutterstock

Pred vročino varujejo le zunanja senčila

Pred vročino nas do določene mere ščitijo le zunanja okenska senčila (ne glede na material), saj preprečijo, da bi se steklo pregrevalo. Zgolj notranje žaluzije pa se skozi šipo segrejejo in toploto oddajajo v prostor.

Kakšna je kakovostna montaža

Nova okna lahko vgradimo klasično, pri čemer režo med okvirjem in špaleto zapolnimo s poliuretansko peno, ali z montažo po smernicah RAL s tesnjenjem v treh ravninah. Drugi način je priporočljivejši, saj sledi najnovejšim tehničnim rešitvam, preprečuje nastanek toplotnih mostov in zagotavlja protivetrno in zvočno zaščito med oknom in konstrukcijo, z notranje strani paroprepustnost, z zunan­je pa preprečuje vdor vode.

V obeh primerih je treba okna na dovolj mestih s kovinskimi sidri mehansko pritrditi v konstrukcijo. Če je špaleta pravilno pripravljena, poteka montaža pri novogradnji brez zidarskih del. Pri zamenjavi oken po demontaži starih pa je praviloma potrebna dodatna obdelava. Nekoč je bila pri tem razširjena tudi »suhomontažna vgradnja«, pri kateri starih okvirjev niso izbili. Vendar je takšen način slaba izbira, saj stari okvirji marsikdaj niso bili pravilno vpeti v steno, stiki med okvirjem in špaleto pa niso tesnili.