Mit ali resnica: Je “zimski režim oken” res koristen ali gre le za marketinški trik?

Vsako jesen se po družbenih omrežjih in forumih znova pojavi enaka dilema: ali je treba okna res preklopiti v »zimski režim«, ki v hladnem delu leta občutno zmanjša toplotne izgube?

Da bi preverili, kaj je res, smo se obrnili na Miho Tomšiča z Gradbenega inštituta, njegov odgovor pa je jasen: “Zimski režim obstaja, vendar v resnici ni to, kar si večina ljudi predstavlja.”

Kaj sploh je “zimski režim”? 

Po Tomšičevih besedah izraz “zimski režim” zveni precej bolj dramatično, kot je v resnici. Kot pojasnjuje, ne gre za noben poseben program ali gumb, s katerim bi preklopili delovanje okna v popolnoma drugačen način, temveč za mehansko nastavitev okenskega okovja:

“Ne gre za gumb v pravem pomenu besede, ampak za vijak kot del okovja, s katerim nastavimo prileganje okenskega krila na okvir – torej stopnjo ali jakost tesnjenja,” pojasnjuje. To pomeni, da z vrtenjem ekscentričnega zatiča (valjčka na okovju) okno pritrdimo bolj tesno ali manj tesno ob okvir. V osnovi velja, da je v “poletnem režimu” tesnilo manj stisnjeno, v “zimskem režimu” pa bolj.

Veliko lahko beremo o tem, kako z okni zmanjšati toplotne izgube. Foto Natakor/Shutterstock

Toda … ali to v praksi sploh kaj pomaga?

Kratek odgovor: v primeru sodobnih oken zelo malo ali skoraj nič.

Tomšič pojasnjuje: “Sodobna in redno vzdrževana okna že sama po sebi dobro tesnijo tudi v ‘srednjem’ ali ‘nevtralnem’ režimu, kakršen je navadno nastavljen ob vgradnji.”

To pomeni, da z dodatnim stiskanjem tesnila dejansko pridobimo zelo malo – še posebej, če medtem delamo tipične napake, kot je, da pozabimo okno “na kip” in ga držimo odprtega predolgo, nepravilno prezračujemo (dolgotrajno zračenje namesto kratkega intenzivnega) in ne vzdržujemo tesnil in okovja.

Če prezračujemo napačno, lahko s “popolno nastavitvijo” okna v zimskem režimu hitro izgubimo vse domnevne prihranke, pretirano stiskanje tesnila pa lahko naredi več škode kot koristi.

Kdaj je čas za obnovo stavbnega pohištva?

Največja nevarnost nepravilne uporabe zimskega režima ni v tem, da ne bi deloval, temveč v tem, da ga ljudje pozabijo izklopiti. Če tesnilo ostane celo leto močno stisnjeno, se trajno deformira.

Tomšič opozarja: “Tesnila niso neskončno elastična – če so predolgo stisnjena, se poslabša njihova učinkovitost in skrajša njihova življenjska doba. Tudi okovje je tako bolj obremenjeno.” Rezultat je zmanjšana zrakotesnost, hitrejša obraba, možnost poškodb okovja in slabše delovanje okna, ki ga potem drago popravljamo.

Zakaj ni univerzalnega odgovora? Ker niso vse hiše enake

Tomšič sicer dodaja, da bi lahko o tej temi govorili še precej širše. Saj je že razlika med tem, ali govorimo o nizkoenergijski sodobni hiši s prisilnim prezračevanjem ali o stari, neizolirani hiši, ki ima le nova okna.

V prvi hiši zimski režim praktično nič ne doprinese, v drugi pa lahko celo pomaga pri omejevanju prepiha – vendar samo, če je vsa ostala uporaba optimalna.