

Bivalne navade in standardi gradnje se v zadnjih desetletjih hitro spreminjajo. Ker Slovenci kakovost življenja zelo povezujemo z mobilnostjo, ta pa za mnoge pomeni vsaj en avto v družini, je drugačno kot pred desetletji tudi parkiranje avtomobilov v ali ob družinskih hišah. Zlasti iz starejših so se jekleni konjički preselili na prosto, ker so zanje postali preveliki.
Možnosti so se spremenile tudi za stanovalce v blokovskih naseljih: srečneži s streho imajo bodisi majhno nefunkcionalno garažo v garažni hiši bodisi parkirišče brez sten v podzemni garaži, drugi pa vsakodnevne težave z iskanjem parkirišča ne predaleč od doma.
Z večanjem avtomobilskih modelov marsikatera garaža v družinskih hišah izpred desetletij komajda še zadostuje, najpogostejši težavi sta širina, ki omejuje odpiranje vrat in otežuje izstop iz vozila, in strm naklon klančine pri nekaterih kletnih garažah. Zato se je njihova namembnost spremenila in postale so bodisi dodaten bivalni bodisi shranjevalni prostor. V obeh primerih je danes smotrno poskrbeti, da iz prostora, ki je povezan s preostalo hišo, ne bi uhajala toplota.
Pri hišah iz zadnjega desetletja in novogradnjah so garaže pogosto vizualno in konstrukcijsko ločene od glavne stavbe ali pa avto stoji pod nadstreškom. Četudi niso več del bivalnega objekta, je pomembno, da so načrtovane tako, da zadovoljijo arhitekturni, estetski in uporabni vidik.
Sprememba v načrtovanju sodobnih garaž je povezana s tem, da postaja površina družinskih hiš čedalje manj potratna, zaradi zahtev po energijski učinkovitosti pa garaže ni racionalno načrtovati znotraj ogrevanega dela hiše. Danes je pri nizkoenergijski gradnji garaža del hiše le, če je ta podkletena. V tem primeru morajo biti ločilne konstrukcije med garažo in ogrevanim delom toplotno izolirane. Predvsem je pomembna ustrezna toplotna izolativnost stropne konstrukcije nad garažo, saj ta skoraj vedno meji na ogrevane prostore pritličja.
Tudi pri garažah v sklopu starejših hiš, ki so dočakale celovito energijsko obnovo in z njo novo izolacijo, je smiselno urediti toplotno izolacijo stropa garaže in sten, ki mejijo na ogrevane prostore, poleg tega sta pomembni toplotna izolativnost in zrakotesnost garažnih vrat in vrat, skozi katera vstopimo iz garaže v hišo. Tehnične smernice za učinkovito rabo energije, ki jih je obvezno treba upoštevati pri novogradnjah in rekonstrukcijah, denimo določajo, da toplotna prehodnost garažnih vrat ne sme biti večja od 2,0 W/(m²K).
Če je garaža od glavne stavbe ločena ter med njo in bivalnimi prostori ni neposrednega prehoda, posebnih zahtev ni.

Sodobne slovenske garaže so večinoma grajene za dva avtomobila, v povprečju so notranjih mer 7,5 x 5,5 metra, pri čemer eno parkirno mesto meri 2,5 x 5 metrov, poleg tega potrebujemo na obeh straneh še prostor za odpiranje avtomobilskih vrat. Pomembna je tudi višina: svetla višina po predpisih ne sme biti manjša od 2,2 metra. Pri dvižnih vratih je potrebna višina 2,5 metra, ker je treba upoštevati še višino preklade nad njimi in prostor, ki ga pod stropom zasedejo odprta vrata. Dodatno merilo za velikost garaž so mere odprtine za vgradnjo garažnih vrat. Tako je priporočljiva dimenzija odprtine vsaj 2500 mm širine in vsaj 2125 mm višine, upoštevati pa moramo še prostor za vodila, odvisno od tipa in izvedbe vrat.
Glede na sistem odpiranja je na trgu mogoče izbirati med sekcijskimi, navojnimi (rolo), dvižnimi in dvokrilnimi garažnimi vrati.
Sekcijska so sestavljena iz lamel (sekcij), ki so med seboj povezane s tesnili in se odpirajo navpično navzgor ali ob steno. Lamele se pri odpiranju in zapiranju »lomijo« in zapeljejo po vodilih. Poznamo sekcijska, ki se odpirajo navpično navzgor, in sekcijska stranska, ki se odpirajo ob steni. Pri obojih je mogoča izvedba z osebnim prehodom. Med izvedbami so med drugim v ponudbi fasadna vrata, ki se oblikovno zlijejo s fasado in imajo leseno ali ALU-oblogo, v celoti zastekljena in lesena sekcijska vrata.
Navojna vrata se navijajo in jih vgradijo za ali pred odprtino, zahtevajo pa prostor za navijanje oz. omarico.
Dvižna vrata se v enem kosu odpirajo pod strop in zahtevajo prostor za odpiranje, zaradi česar dovoz ne sme biti zaseden. Dvokrilna pridejo v poštev pri posebnih zahtevah, predvsem glede videza, pri odpiranju pa mora biti tako kot pri dvižnih dovoz prost.
Posebna izpeljanka garažnih vrat so fasadna garažna vrata, ki so poravnana s fasado in se z njo ujemajo po zunanjem materialu oz. polnilih vrat. Lahko so sekcijska ali dvižna, pri njih pa v garaži ne potrebujemo več prostora za odpiranje kot pri standardnih.
Za izvedbo, ki dosega najboljše toplotne karakteristike, veljajo dvižna sekcijska vrata.

Veliko starejših hiš v Sloveniji pa še ni energetsko saniranih. Če morajo zamenjati vrata garaže, ki ni toplotno ločena od bivalnih prostorov, se lastniki večinoma odločajo za sekcijska z zelo dobrimi toplotnimi karakteristikami – bodisi da garaža služi svojemu prvotnemu namenu bodisi da je postala delavnica ali dodaten bivalni prostor. V takšnih primerih so najpogostejša izbira lamelna vrata z zelo nizko toplotno prehodnostjo (U do 0,51 W/ m²K).
Za nizko toplotno prehodnost garažnih vrat sta najpomembnejša plašč in debelina polnila vrat, na drugem mestu so tesnila, na tretjem pa okovje, ki zagotovi kar najmanjšo zračnost med polnili in tesnili. Pri vgradnji je poleg tega ključno, da je odprtina pripravljena povsem ravno, da tesnilo tesni na celotni površini naleganja brez odstopanja.
Ker odpiranje sodobnih garažnih vrat pogosto ureja avtomatika, je zanjo treba napeljati električno inštalacijo ali namestiti pogon z akumulatorjem. Glede na pospešeno elektrifikacijo vozil je smiselno načrtovati tudi predpripravo za električno polnjenje.