Ali lahko sosed posadi drevo tik ob meji? Kaj pravi zakonodaja v Sloveniji

V hudi pripeki so drevesa vedno bolj dobrodošel element domačih vrtov. A drevesa, ki rastejo blizu meje, lahko z leti začnejo segati na sosednje zemljišče, zastirati svetlobo ali povzročati težave s koreninami. Prav zato takšne situacije ureja slovensko sosedsko pravo, ki je del Stvarnopravnega zakonika (SPZ) - temeljnega zakona na področju lastninskih razmerij v Sloveniji.

Čeprav se morda sliši bizarno, ta zakon določa pravila prav glede dreves na meji, vej in korenin, ki segajo na sosednje zemljišče, ter pravice lastnikov, kadar pride do sporov. 

Ampak najprej - ali lahko sosed posadi drevo tik ob meji?

Slovenska zakonodaja ne določa splošne minimalne razdalje, na kateri morajo biti drevesa posajena od parcelne meje. To pomeni, da samo dejstvo, da je drevo blizu meje, še ne pomeni kršitve zakona. Vendar zakon določa pomembno pravilo: lastnik mora svojo nepremičnino uporabljati tako, da ne povzroča prekomernih motenj sosedu. Če torej drevo povzroča škodo ali bistveno ovira uporabo sosednje parcele, lahko sosed zahteva odpravo takšnega stanja, na primer obrezovanje ali odstranitev drevesa.

Drevesa so bila v preteklosti že večkrat jabolko spora med sosedi. Foto Multishooter/Shutterstock

Poseben primer je drevo, ki raste točno na parcelni meji. V skladu z 81. členom Stvarnopravnega zakonika se takšno drevo šteje za skupno lastnino obeh lastnikov sosednjih nepremičnin. Plodovi se v tem primeru delijo na polovico, oba lastnika pa imata tudi skupne pravice in obveznosti glede drevesa. Če drevo na meji ovira uporabo ene od parcel, lahko eden od lastnikov zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroške.

Ali lahko sosed obreže veje vašega drevesa?

Ena najpogostejših težav so veje ali korenine, ki segajo na sosednje zemljišče. V takšnih primerih zakon jasno določa pravice lastnika zemljišča.

Po 83. členu Stvarnopravnega zakonika ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, ter korenine, ki rastejo na njegovo zemljišče - vendar pod določenimi pogoji. Najprej mora lastnika drevesa pozvati, da veje ali korenine odstrani sam. Če tega ne stori, jih lahko sosed odstrani sam, vendar le v delu, ki sega na njegovo zemljišče. To pomeni, da sosed ne sme posegati v drevo na tuji parceli ali ga obrezovati pri deblu, temveč da lahko odstrani le tisti del rastline, ki sega na njegovo zemljišče.

Kaj pa plodovi, ki padejo na sosedovo zemljišče?

Zakon ureja tudi vprašanje plodov z drevesa. Po 82. členu Stvarnopravnega zakonika plodovi, ki padejo na sosednje zemljišče, postanejo last lastnika tega zemljišča v trenutku, ko se ločijo od drevesa. Če na primer jabolka ali orehi padejo na sosedovo dvorišče, jih lahko ta pobere in obdrži.

Kako ravnati v primeru spora?

Pravniki običajno priporočajo, da se sosedski spori glede dreves najprej rešujejo sporazumno. Drevesa so namreč dolgoročne rastline, ki lahko desetletja vplivajo na odnose med sosedi. Če sporazum ni mogoč, ima lastnik zemljišča več pravnih možnosti; zahteva obrezovanje vej ali korenin, zahteva odstranitev drevesa, če povzroča resne motnje, ali pa sproži sodni postopek za varstvo lastninske pravice.

Ker so okoliščine posameznega primera lahko zelo različne (vrsta drevesa, starost, nevarnost za objekte ali infrastrukturo), je v zahtevnejših primerih smiselno poiskati tudi pravno ali strokovno mnenje.