

Dolga leta so bili prodniki skoraj obvezni del sodobnih vrtov, saj smo z njimi zasuli gredice, uredili pasove ob hiši, zapolnili prostor okoli dreves in zamenjali zelenico na delih vrta, kjer se nam ni ljubilo kositi. Nato so jih številni začeli opuščati, saj so se pojavila opozorila, da poleti preveč segrevajo okolico in niso najbolj prijazni rastlinam. A tako, kot se pogosto zgodi s trendi, se tudi prodniki vračajo v modo, vendar precej bolj premišljeno. Krajinski arhitekti poudarjajo, da niso ne dobra ne slaba rešitev sama po sebi, temveč da je predvsem pomembno to, kje jih uporabimo in kaj od njih pričakujemo.
Prodniki imajo nekaj prednosti, zaradi katerih ostajajo ena najbolj priljubljenih rešitev za urejanje okolice hiše. So trajni, ne razpadajo, ne potrebujejo menjave vsakih nekaj let in dobro prenašajo vremenske vplive. Poleg tega deževnica med njimi nemoteno pronica v tla, zato površina ostaja prepustna, kar je pri urejanju okolice vse pomembnejše, veliko ljudi pa jih izbere tudi, ker vrtu dajejo čist, sodoben videz in zahtevajo precej manj vzdrževanja kot trata.
Strokovnjaki za krajinsko arhitekturo prodnike najpogosteje priporočajo na mestih, kjer ne tekmujejo z rastlinami. Odlična izbira so za ozke pasove ob hiši, površine ob dovozih, okolico teras, prostor okoli zbiralnikov deževnice, poti in prehode po vrtu ter suhe vrtove z rastlinami, ki dobro prenašajo vročino. Na teh mestih prodniki namreč zmanjšujejo brizganje zemlje ob močnem dežju, preprečujejo nastanek blata in ustvarijo lepo urejene površine, ki jih skoraj ni treba vzdrževati.

Težave se pojavijo, ko prodnike uporabimo na mestih, ki zanje niso najbolj primerna. Na sončnih gredah z okrasnimi trajnicami ali grmovnicami se kamenje poleti močno segreje, akumulirana toplota pa se nato še dolgo po sončnem zahodu oddaja nazaj v okolico, zaradi česar so tla bolj izpostavljena izsuševanju. Čeprav prodniki zmanjšujejo izhlapevanje neposredno iz tal, hkrati zvišujejo temperaturo površine, zato niso najboljša izbira za vse rastline. Posebej občutljive so vrste, ki imajo rade hladnejša in enakomerno vlažna tla, kot so hortenzije, hoste, praproti ali rododendroni.
Po drugi strani pa se odlično obnesejo pri sredozemskih rastlinah, kot so sivka, rožmarin, žajbelj in druge vrste, ki uspevajo na toplih, dobro odcednih tleh.

Čeprav plast prodnikov nekoliko oteži vznik plevela, ga ne prepreči popolnoma. Sčasoma se med kamenčki namreč naberejo prah, organski ostanki in odpadlo listje, ki ustvarijo tanek sloj zemlje, zato lahko v njem hitro vzklijejo semena plevela, ki jih prinese veter ali ptice. Če pod prodniki uporabimo kakovostno geotekstilno tkanino, bo plevela precej manj, vendar ga ne bo mogoče povsem preprečiti.
Pri zastiranju gredic je najpogostejša alternativa prodnikom lubje. Lubje ima pomembno prednost, saj z razpadanjem bogati tla z organsko snovjo in pomaga izboljševati njihovo strukturo, poleg tega pa se poleti bistveno manj segreva kot kamenje. Njegova slabost pa je krajša življenjska doba, saj ga je zaradi postopnega razpadanja vsakih nekaj let treba dopolniti ali zamenjati.
Kdaj so prodniki torej dobra izbira?
Prodniki so odlična rešitev tam, kjer želimo trajno, prepustno in malo vzdrževano površino. Dobro se obnesejo ob hiši, na poteh, okoli teras ter v sredozemskih ali sušnih zasaditvah.
Manj primerni pa so na velikih cvetličnih gredah z rastlinami, ki potrebujejo hladnejša in bolj vlažna tla. Tam bodo organske zastirke praviloma ustvarile ugodnejše razmere za rast.
Sodobni krajinski arhitekti danes prodnikov ne uporabljajo več kot univerzalne rešitve za ves vrt, ter jih veliko pogosteje kombinirajo z zelenico, trajnicami, okrasnimi travami in organskimi zastirkami. Prav ta kombinacija različnih materialov ustvarja vrt, ki ni le lep na pogled, temveč tudi prijetnejši za rastline in preprostejši za vzdrževanje. Prodniki tako ostajajo v modi, vendar predvsem tam, kjer imajo jasen namen in kjer njihove prednosti resnično pridejo do izraza.