Gospodinjstva so moja ciljna skupina. Vsak od nas živi v eni od 524.000 družinskih hiš ali večstanovanjskih stavb. Od tega je 60.000 (11 odstotkov) večstanovanjskih stavb, ki niso deležne velike pozornosti. Še en okvir se mi zdi pomemben. Vizionarstvo ali predstavitev prihajajočih trendov. Za primer naj navedem t. i. biološko kuhanje, ki doživlja preporod z novimi tehnologijami, kot je recimo dovršen štedilnik na drva.

Moj izbor je kombinacija izdelkov in storitev, ki zadevajo vsako od 825.000 gospodinjstev v Sloveniji. Vsi smo potencial­ni uporabniki razstavljenih rešitev za novogradnjo ali obnovo, vsi plačujemo stroške energije, a ne vsi enako. S premišljenimi odločitvami jih lahko pomembno zmanjšamo.

PREBERITE ŠE: VIDEO: Sprehod po sejmu Dom

Toplotne črpalke za stanovanjske bloke, Kronoterm

Podjetje Kronoterm iz Gomilskega sem v izbor uvrstil zaradi iskanja rešitev na področju toplotnih črpalk (TČ) za večstanovanjske stavbe. Direktor Bogdan Kronovšek pravi: »V Sloveniji je 59.000 dvo- ali večstanovanjskih zgradb. Večina izmed njih potrebuje energetsko prenovo. Zanje imamo več domišljenih rešitev. Naše TČ izkoriščajo geotermalno energijo, toploto podtalnice ali zraka. S tem zagotovimo ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode za nižje stroške kot z obstoječimi sistemi. Vsaka stavba je zgodba zase, vsem pa je skupno nižanje stroškov. Naj navedem dva primera: v 12-stanovanjski stavbi blizu Jesenic so se stroški letnega ogrevanja zmanjšali za tri­krat, z 9000 na 3000 evrov. V postojnskem primeru pa smo radiatorsko ogrevanje na utekočinjeni naftni plin nadomestili s TČ zrak/voda. Po prenovi so se letni stroški ogrevanja znižali za 60 odstotkov, z 11.500 na 4580 evrov. Z razvejano mrežo izvajalcev omogočamo storitev na ključ. Formalni ponudnik je monter; za stanovalce blokov in/ali upravnika je pomembno, da se pogovarjajo z enim izvajalcem.«

Kotli na biomaso, KWB

V zadnjem času dobiva ogrevanje z lesom stigmo. Deloma upravičeno, a to ni krivda lesa. Krivcev je več. Poleg tega, da v gos­podinjstvih kurimo vse, kar gori (papir tiskovin, pohištvo, iverice, kosti, krpe), in velikokrat ne poskrbimo za dovolj suha drva, so najpogostejši razlog neustrezni, praviloma premočni, kotli. Težave povzročata tudi zanemarjeno čiščenje kotla in dimnika ter nekakovostno dovajanje kisika v kurišče.

Ena od rešitev, ki jo spodbuja tudi Eko sklad s subvencijami, je vgradnja novega kotla na biomaso, kar pomeni polena, pelete ali sekance. Vsako kurilno napravo pa je treba redno vzdrževati. Med več ponud­niki dobrih in kompleksnih sistemov za kurjenje z biomaso v Sloveniji me je navdušila ponudba slovenske podružnice avstrijskega podjetja KWB, ki kupcem kotlov zagotovi – ob ceni 180 evrov na leto – redni letni servis.

!!galerija!!

Štedilnik na drva, Agni

Sodobni štedilnik na polena je tehnološko dovršena kurilna naprava, ki ohranja občutek topline doma. Na njem kuhamo, z njim ogrevamo kuhinjo, z radiatorji lahko tudi druge prostore. Andrej Gruden, uvoznik in monter iz podjetja Agni, omeni še en trend, ki se širi po Evropi in prihaja tudi v Slovenijo. To je biološka priprava hrane v štedilniku na polena, na katero prisega vedno več ljudi. Kdor ima čas, si lahko privošči kuhanje brez električnega sevanja ali proizvodnje ogljikovega dioksida pri kuhanju s plinom. Za biološko kuhanje je primeren vsak štedilnik na polena, babice bodo potrdile, da je na plošči štedilnika več stopenj. Na sredini vre intenzivno, pri kraju pa se jed kuha počasi. Ne pozabimo, da je sevalna toplota ognja enako prijetna kot sončna. Pravo vrednost pa pokaže ob daljšem izpadu elektrike. Mogoče si je omisliti štedilnik na drva z železno ali steklokeramično kuhalno ploščo.

Regulator IR SUN, Ekosen

Podjetje Ekosen iz Mengša je začelo v Sloveniji prvo tržiti IR-panele. Zdaj je ponudnikov več, saj je izdelava enostavna. A skrivnost dobrega in učinkovitega delovanja ni v panelu, temveč v določitvi optimalne moči panela in razporeditve v prostoru. Predvsem pa v pameti, ki panel krmili. Ni odveč omeniti, da ima vsak prostor svoj regulator (termostat), s katerim dosegamo v prostoru optimalno ali želeno temperaturo zraka. »Prednost regulatorja IR SUN je, da se zaradi njega paneli ne segrejejo na polno moč, temveč njihova temperatura niha med 30 in 65 stopinjami Celzija, tako da oddajajo v prostor natanko toliko toplotne energije, kot je stanovalci potrebujemo. S tem se poveča udobje, poraba električne energije pa zmanjša do 25 odstotkov,« pravi Aleš Babič, direktor podjetja Ekosen.

Prezračevanje z rekuperacijo, Agregat

Človek zdrži brez hrane 40 dni, brez vode štiri dni, brez zraka štiri minute. Zraka je v stanovanjih dovolj, dvomljiva pa je njegova kakovost. Zato moramo v vsakem prostoru zagotoviti prezračevanje. Predpis zahteva, da se mora ves zrak v stanovanju zamenjati vsako uro in pol. Ob prezračevanju s prepihom skozi okna zagotovimo izmenjavo zraka, izgubimo pa toploto. Zato postaja prezračevanje z rekuperacijo standard v vseh stavbah, bivalnih toliko bolj. Poznamo dva načina. Marko Babič iz podjetja Agregat iz Ljubljane daje prednost centralnemu sistemu, lokalnega montirajo redko. Pri večstanovanjskih stavbah priporočajo centralnega (običajno cela etaža ali eno stanovanje), pri lokalnem pa uporabijo podtlačni sistem brez rekuperacije, pri katerem se odpadni zrak odvaja na prosto skozi zračnik v kopalnici (na fotografiji). Investicija na ključ stane za eno stanovanje od 700 do 1000 evrov.

Kaj sem na sejmu pogrešal? 

Suhomontažni tlaki – Pri sodobni novogradnji ali obnovi nam lahko rešijo kar nekaj težav. Ko nas preganja čas za vselitev, so idealna rešitev, saj jih ni treba sušiti. Ker imajo vse plasti domišljene, ni strahu za nosilnost pohištva niti občutka vdiranja med hojo. Z njimi se brez težav izognemo zvočnim mostovom. Zaradi tanjše debeline konstrukcije so idealni za vse obnove, kjer je debelina betonskega tlaka in toplotne izolacije pogosto problem zaradi višine.

Zvočni mostovi – Toplotni mostovi so nam poznani, saj se na njih (pre)pogosto pojavi plesen. Manj so nam poznani zvočni mostovi. Ti ne ustvarjajo vidnih težav, nam pa uničujejo živce. Bolj ali manj intenzivno, vsekakor pa dolgotrajno, poslušamo zvoke iz drugih stanovanj. Problem je velik v družinskih hišah, še večji pa v večstanovanjskih stavbah. Očitno ponudniki izdelkov ali storitev tega še niso zaznali kot poslovne priložnosti, saj na sejmu Dom 2019 nisem našel ničesar, kar bi vsaj malo dišalo po rešitvah tega problema.

Temeljna plošča, JUB.Home

Baza je osnovni temelj vsakega fundamenta, je duhovit pleonazem, ki pa vendarle poudari pomen temeljev stavbe. Niso samo za statiko, lahko so tudi pomemben vir težav, s čimer se pri svojem delu pogosto srečujem. Pri novih stavbah ne sme biti dilem. Temeljna plošča – seveda pravilno dimenzionirana in narejena – je pravi odgovor za vse graditelje družinskih hiš. Tudi zato, ker ena celovita rešitev onemogoči vse potencialne napake toplotnih in zvočnih mostov ter hidroizolacije. Podjetje JUB.Home iz Dola pri Ljubljani je predstavilo vse elemente hiše. Poleg temeljne plošče so tu še izolacijski zidaki za stene in sistem toplotne izolacije strehe. Za investitorja je pomembno, da vse, kar potrebuje za hišo, dobi pri enem proizvajalcu.

Platforma SunContract

Platforma SunContract je manj kot leto dni stara storitev, ki povezuje proizvodnjo in prodajo električne energije iz samooskrbe. Posameznik lahko na svoji strehi postavi do 11 kWp veliko sončno elektrarno, cena na ključ je po dobljeni subvenciji 10.600 evrov, kar je manj kot 1000 evrov za kWp. Bistvo platforme je prodaja presežkov elektrike na energetski tržnici brez posrednikov. »Storitev nam omogoči, da se dogovorimo za nakup elektrike neposredno pri proizvajalcu, s čimer se izognemo stroškom posrednika. Tako je cena za kupca nižja, hkrati pa ima proizvajalec večji dobitek. Na trgu se sklenejo direktni dogovori. Z obnovljivimi viri zadostimo svojim potrebam. Presežke elek­trične energije lahko prodamo sosedom, nekomu na drugem koncu države ali jih celo podarimo dobrodelnim organizacijam,« je poudaril Gregor Novak, direktor in soustanovitelj platforme SunContract.

Hiša P.A.T.H., Riko hiše

Lesena hiša je splošni izraz za gradnjo iz lesa, čeprav so lesene hiše po sestavi različne (skeletne, iz križno lepljenih plošč, brun, prizem). V Sloveniji imamo velike in manjše proizvajalce lesenih hiš, praviloma imajo vsi ponudniki tudi arhitekturno svetovanje in pomagajo pri urejanju dokumentacije. Tako rekoč vsi pa ponujajo možnost izdelave osebnega načrta, kar pomeni kar največjo prilagoditev željam in potrebam naročnika. Standardi so visoki, prav tako izbira. Za hišo P.A.T.H. podjetja Riko hiše iz Ribnice sem se odločil, ker prodaja sega čez meje Slovenije, ker se je sodelovanje z oblikovalcem Philippom Starckom izkazalo za uspešno in ker so dosegli standard plus­energijske hiše. Kljub svetovni krizi leta 2008, v katero sega začetek trženja, podjetje vztraja pri razvijanju novega trenda, ki ga je postavilo prav s to stavbo.

Prezračevalna naprava MIKrovent Office60, MIK CElje

Podjetje MIK Celje je široki javnosti najbolj znano po PVC-oknih. Menjava oken poveča zrakotesnost in s tem tudi možnost pojava plesni na toplotnih mostovih. Krivda je torej v povečanem tesnjenju, ne pa v materialu okenskih okvirjev. Prav zato je začelo podjetje razvijati lokalne prezračevalne sisteme Mikrovent, ki prezračujejo prostor in zmanjšujejo možnost plesni v stanovanju. Boj proti plesni je bil tudi najpomembnejši razlog za moj izbor, saj dvocevni sistem lokalnega prezračevanja z rekuperacijo pri napravi MIKrovent Office60 to zagotavlja. Urni pretok zraka je od 20 do 60 m³, kar je dovolj za eno do tri osebe in do 60 m³ veliko stanovanje. Cena izdelka in montaže na ključ je okrog 1500 evrov, sistem je deležen tudi subvencije Eko sklada. Pri vseh sistemih prisilnega prezračevanja je sicer treba vedeti, da se hitrost izmenjave zraka povečuje s hitrostjo ventilatorja, s tem pa tudi hrupnost in občutek prepiha.