Svetovalnica: Ali lahko dosežem, da sosed odstrani grdo skladovnico drv ob meji?

Spoštovani.

Sosed ima postavljeno skladovnico drv pol metra od moje meje v višini pribl. 2,20 m. Sama drva niti ne bi bila tako problematična, če bi bila lepo zložena. Pokrita so s plastično ponjavo, z zarjavelo pločevino in obtežena z avtomobilskimi pnevmatikami ter kazijo okolico. Lokacija je sredi turističnega bisera Bleda. Kljub pogovoru jih sam ne misli odstraniti, ker mi nagaja brez vzroka, čeprav ima 50 hektarjev veliko posest. Občina se tudi ne odzove, ker ima ta kmet dosti strateških zemljišč in z njim delajo v rokavicah.

Prosim za nasvet – ali sploh lahko kaj storim?

Hvala in lep pozdrav.

bralec

Odgovarja:

Tanja Bohl

Odvetnica

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.

Prepoved imisij ureja 75. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: SPZ), ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

Glede na vaše navedbe bi bilo zadevo najboljše rešiti po mirni poti, recimo s pisnim pozivom in določitvijo roka za umik spornih drv.

V skrajnem primeru bi svoje pravice lahko uveljavljali z vložitvijo negatorne tožbe po 99. členu SPZ, ki določa, da če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Pri tem se tožbeni zahtevek lahko glasi na opustitev (takšen zahtevek je lahko uspešen pod predpostavko, da imisije trajajo dlje časa ali se ponavljajo ter da obstaja realna nevarnost nadaljnjega ponavljanja takšnih nedopustnih vplivov) ali pa gre za zahtevek, s katerim se nasprotni stranki naloži določeno ravnanje z namenom preprečitve ali zmanjšanja imisij. Sodišče pa mora v takšnih primerih individualno presojati doseganje pravnega standarda prepovedanih imisij iz 75. člena SPZ,  glede na krajevne razmere in škodo, ki je nastala na prizadeti nepremičnini, pri čemer mora upoštevati tudi naravo in namen nepremičnine.

Prepovedana imisija pa lahko predstavlja tudi motenje posesti, zaradi česar ima posestnik sicer možnost uveljavljati tudi posestno varstvo.

V primeru, da zadeve ne boste mogli rešiti po mirni pot, kot navedeno zgoraj, svetujemo, da si za učinkovito varstvo vaših pravic poiščete ustrezno pravno pomoč.