Svetovalnica: Ali mi lahko redar napiše kazen, če parkiram na skupni zelenici pred blokom – in kako sploh urediti parkirišča?

Pozdravljeni.

V bloku imamo kupljeno stanovanje in tudi eno parkirišče. Parkirišča niso označena, poleg tega ima več lastnikov po dva avtomobila, tako da je velik problem parkiranje. Lastniki stanovanj in poslovnih prostorov smo tudi lastniki zelenice okoli našega bloka in me zanima, če bi lahko parkirali na zelenici pri našem bloku ali bi morali urejati parkirišča. Zanima me, kakšen je postopek, če je treba urejati parkirišča in koliko lastnikov bi moralo dati soglasje za spremembo.

Ali lahko dobimo kazen od občinskega redarstva, če parkiramo avto na naši zelenici?

Hvala in lep pozdrav,

Vlasta

Parkirna mesta ob večstanovanjskih stavbah so urejena z določbami Stanovanjskega zakonika (Uradni list RS, št. 69/03 s spremembami, v nadaljevanju: SZ-1) in veljavno zakonodajo, ki ureja solastnino. Tretji odstavek 20. člena SZ-1 določa, da se del zemljišča, ki ima svojo parcelno številko in je s pravnim poslom ali odločbo sodišča določen kot sestavni del stanovanja (atrij, odmerjeno parkirno mesto), šteje za del stanovanja in ne kot poseben skupni del. Navedeno torej pomeni, da so parkirna mesta ob večstanovanjskih stavbah praviloma skupni del stavbe, razen če so izrecno vpisana kot pripadajoč del stanovanja. Iz vaših navedb sklepamo, da pri parkirnem mestu, ki pripada vašemu stanovanju, ne gre za odmerjeno parkirno mesto (enako torej velja tudi za vsa ostala parkirna mesta ob vaši večstanovanjski stavbi) in torej parkirna mesta ob vaši večstanovanjski stavbi predstavljajo skupni del stavbe. 18. člen SZ-1 določa, da so skupni deli večstanovanjske stavbe solastnina etažnih lastnikov, ki jih lahko etažni lastni, skladno z 19. členom SZ-1, uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih etažnih lastnikov. Iz navedenega izhaja, da se boste morali glede uporabe parkirnih mest dogovoriti sporazumno.

SZ-1 pa v 21. členu določa, da so posebni skupni deli solastnina tistih etažnih lastnikov, katerim služijo. Solastniški delež vsakega od njih se določi s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Če bi torej želeli, da vsak etažni lastnik parkira na točno določenem parkirnem mestu, ali si na določenem mestu postavi znak/oviro ali ga kako drugače rezervira za svoje vozilo (kar na skupni lastnini ni mogoče), boste morali navedeno urediti s pogodbo o medsebojnih razmerjih.

V zvezi z urejanjem zadeve priporočamo, da se v prvi vrsti obrnete na upravnika, ki mora pri svojem delu upoštevati interese etažnih lastnikov in poskrbeti, da se skupni deli uporabljajo skladno z zakonom. Smiselno pa bi bilo razmisliti tudi o sklicu zbora etažnih lastnikov in predlagati, da se sklene sporazum o uporabi parkirišča ali hišni red (skladno s 27. členom SZ-1 lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi), ali pogovori o morebitni pogodbi o ureditvi medsebojnih pravic.

Navajate, da ste etažni lastniki tudi lastniki zelenice okrog vaše večstanovanjske stavbe. Kot lastniki zemljišča lahko seveda z le-tem upravljate po lastnih željah (parkirate na zelenici, uredite parkirne prostore, določite režim parkiranja in ga uredite npr. s prometno signalizacijo ali tehničnimi rešitvami (postavitev zapornice, količkov, ograje ipd.). Seveda pa je navedeno mogoče le ob upoštevanju zakonskih določb. Upravljanje s stvarjo ureja 67. člen SPZ, ki določa, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. Solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, lahko sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja. Pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali. Prav tako tudi SZ-1 določa, da je soglasje vseh etažnih lastnikov med drugim potrebno za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov in za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev. Navedeno torej pomeni, da je potrebno za spremembe, ki jih navajate (parkiranje na zelenici, ureditev parkirišča), pridobiti soglasje vseh etažnih lastnikov.

Nenazadnje pa pojasnjujemo še, da mestno redarstvo nima pristojnosti, da bi obravnavalo nepravilno parkiranje na zasebnem zemljišču.