Varnostne kamere: Kaj morate vedeti, da z njihovo namestitvijo ne kršite zakonov?

Varnostne kamere so v zadnjem času postale stalnica pri slovenskih hišah – postavlja se jih na vhode, dvorišča in celo v garaže. Ampak: kam jih sploh lahko namestimo, da ne bomo nehote kršili zakonodaje in pravice do zasebnosti sosedov ter mimoidočih?

Odgovor ni tako preprost, saj se na tem področju prepletajo Ustava RS (35. člen – pravica do zasebnosti), Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in evropska Splošna uredba GDPR. Pravila so jasna, a v praksi jih marsikdo spregleda. Tukaj so preverjene smernice in nasveti, ki izhajajo neposredno iz pojasnil Informacijskega pooblaščenca (ip-rs.si) in drugih zanesljivih virov.

VIDEO: Kako urediti otroško sobo, ki raste z otrokom - Montessori nasveti in arhitekturne rešitve

1. Kamera naj snema le vašo lastnino

Kamera, ki zajema javni pločnik ali sosedovo dvorišče, je problematična. Po IP-RS sme fizična oseba postaviti kamero le tako, da snema lastno zemljišče, vse ostalo pa predstavlja poseg v zasebnost drugih. Če bi želeli snemati del sosedove parcele, je potrebna pisna privolitev lastnika.

2. Obvestilo o videonadzoru – priporočljivo tudi doma

Za podjetja in javne prostore je znak o videonadzoru obvezen, za zasebne domove pa ne. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da lahko tudi pri hiši nalepka »Objekt je pod videonadzorom« deluje preventivno in odvrne morebitne vlomilce.

3. Ne snemajte občutljivih prostorov

ZVOP-2 izrecno prepoveduje snemanje prostorov, kjer je pričakovana večja stopnja zasebnosti. To velja predvsem pri postavljanju kamer v kopalnice, garderobe ali dvigala. Če živite v večstanovanjski stavbi, skupni prostori (hodniki, vhodi, dvigala) ne smejo biti pod nadzorom brez soglasja vsaj 70 % stanovalcev in vidnega obvestila.

Če kamera ni pravilo nameščena, je v določenih primerih ne smete uporabiti kot dokazno gradivo. Foto Vasin Lee/Shutterstock

4. Posnetki naj bodo zaščiteni in omejeno shranjeni

Za domačo rabo se priporoča, da posnetke hranite največ en teden, saj daljše obdobje ni sorazmerno z namenom varovanja doma. V poslovnih sistemih je rok lahko daljši (do enega leta). Posnetke morate tudi ustrezno zaščititi, da ne pride do nepooblaščenega dostopa.

5. Ne pretiravajte s številom kamer

Kot svetuje IP-RS, je tudi v tem primeru manj več. Kamere naj bodo usmerjene na snemanje kritičnih točk (vhod, dvoriščna vrata, garaža), nikakor pa ne na okna sosednje hiše. Prekomerno snemanje lahko sodišče obravnava kot nedopusten poseg v osebnostne pravice.

Ali so posnetki nepravilno nameščenih kamer sploh uporabni kot dokaz?

Čeprav zakonodaja jasno določa, da mora biti videonadzor nameščen skladno s pravili (kamera naj snema le lastno zemljišče), se v praksi pogosto pojavi vprašanje, ali se posnetek nepravilno nameščene kamere lahko uporabi kot dokaz. Pravna stroka pojasnjuje, da je odgovor odvisen od okoliščin: v kazenskih postopkih (npr. pri vlomu ali kraji) sodišča včasih dopustijo tudi nezakonito pridobljen dokaz, če je ta ključen za razjasnitev kaznivega dejanja in varovanje višjih pravic, kot sta varnost ljudi ali premoženja. V civilnih sporih (npr. pri odškodninskih zahtevkih med sosedi) pa je tak posnetek večinoma nedopusten in ga sodišče lahko izloči. Lastnik kamere pa mora vedeti še nekaj: četudi posnetek pomaga pri dokazovanju kaznivega dejanja, ga lahko sam doleti kazenska ali prekrškovna odgovornost zaradi kršitve zasebnosti, če je kamera snemala tudi tam, kjer ni smela.