Zelene strehe: Izbor rastlin odvisen od globine tal

20. 3. 2019 | Besedilo: Katja Žnidar | Fotografije: Mojca Rehar Klančič in Klub Gaia

rastline za zeleno streho, ravna streha, sanacija ravne strehe, zelene strehe

Ravne strehe v sodobni arhitekturi niso več nobena redkost. Če smo jih še nedolgo tega povezovali predvsem z velikimi poslovnimi, trgovskimi, industrijskimi in večstanovanjskimi objekti, so zdaj stalnica tudi pri gradnji individualnih družinskih hiš. Tokrat smo pod drobnogled vzeli ozelenjene ravne strehe in preverili, kaj vse sploh lahko sadimo nanje.

V tujini ravne strehe v mestnih središčih uspešno izkoriščajo za dodatne zelene površine. Na obrobju Dunaja pravkar gradijo stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt, kjer je na strehi parkirne hiše predvidenih pet nogometnih igrišč. Že pred leti pa so se prav tako na Dunaju lotili posebnega projekta ozelenitve streh v mestnem jedru, katerega razcvet so spodbujali celo s subvencijami. Njihov namen je bil zagotoviti čim več naravne sence in tako preprečiti oziroma omiliti pregrevanje stavb v vročinskih valovih.

PREBERITE ŠE: Zelena streha: Hiša, ki se zlije z okoljem

Mešani nasad različnih sort materine dušice ob saditvi deluje skromno, a kmalu bo to gosta zelena blazina. Med poletnim cvetenjem se bodo na njej prelivale barve. FOTO: Mojca Rehar Klančič
Sestava zelene streheod spodaj navzgor 

Na osnovno konstrukcijo položimo strešno izolacijo, nato drenažno in filtrirno plast, potem folijo, ki prepreči razrast korenin v globino, in na vrhu sadilni substrat. Globino substrata prilagodimo nosilnosti strehe. Zasaditev na plitvem substratu bo podobna sajenju v veliki plitvi skledi, pojasnjuje Loreta Vlahović iz Kluba Gaia.

Kako se lotiti zasaditve zelene strehe

Ne glede na velikost strehe – četudi gre zgolj za nadstrešek – se zasaditve nikar ne lotevajmo po trenutnem navdihu, ampak po natančnem načrtu.

Osnova je priprava strehe – torej podlage, ki bo dobro izolirana in bo imela ustrezno nosilnost, pri čemer moramo upoštevati težo substrata, rastlin in vode, pojasnjuje Loreta Vlahović, agronomka in strokovnjakinja Kluba Gaia. »Zaradi manjše teže je za sadilno osnovo najbolje uporabiti šotnate substrate, ki jim primešamo dodatke za zadrževanje vlage. Vrtna zemlja je lahko zelo težka. Najbolje, da ima streha za ozelenitev le blag nagib in seveda odtok za odvečno vodo.«

Ekstenzivna ali intenzivna zasaditev

Izbor rastlin, ki jih lahko sejemo ali sadimo na ravnih strehah, je zelo velik in odvisen od tega, kakšen je namen zasaditve, koliko časa smo pripravljeni nameniti za vzdrževanje in kakšno podlago bomo pripravili, pove Jožica Golob - Klančič iz vrtnarije Trajnice Golob - Klančič. Upoštevati pa je treba tudi klimatske razmere in izbrati le med res trpežnimi in čim bolj nezahtevnimi vrstami.

Lahko se odločimo bodisi za ekstenzivno bodisi intenzivno zasaditev ali kombinacijo obojega. Poenostavljeno rečeno: ekstenzivna je primerna predvsem za tiste, ki se z zeleno streho ne nameravajo veliko ukvarjati, medtem ko je intenzivna primernejša za tiste, ki na vrtu radi preživijo veliko časa. Bistvena razlika med obema vrstama zasaditve pa je v debelini oziroma globini tal, ki jo bomo zagotovili za rast korenin, poudarja Golob - Klančičeva. Temu se potem podreja izbor rastlin, s tem pa videz, funkcionalnost in tudi vzdrževanje. »Na zelo plitvih tleh lahko preživi precej manj rastlinskih vrst s skromno rastjo ob zelo skromnem vzdrževanju. Intenzivne zelene strehe pa omogočajo uspevanje širšemu izboru rastlin. Potrebujejo več vzdrževanja, vendar lahko na njih ustvarimo čisto drugačno zasaditev, ki se lahko primerja z vrtom ali parkom. Intenzivna zelena streha je lahko bivalna terasa z najrazličnejšimi vrtnimi elementi, zelenjavni vrt na strehi, estetski element ali celo mestna zelena površina.«


Intenzivna zasaditevskoraj vse rastline od dreves, grmovnic do trajnic, vendar jim moramo zagotoviti dovolj globoka tla in poskrbeti za oskrbo z vodo.

Ekstenzivna zasaditev: le tiste rastline, ki imajo majhne potrebe po vodi in hrani, to so predvsem trajnice, prilagojene na življenje v zelo suhih okoljih.

!!galerija!!


Kaj posaditi na ravno streho

Poglejmo, kako debelo plast substrata denimo potrebujejo grmovnice in visoke trajnice in kako debelo drevesa na zeleni strehi. Strehe z globino prsti do 10 cm imajo majhno težo in so enostavne za ozelenitev. Kjer imamo le 5 cm za korenine, po nasvetu Lorete Vlahović posadimo blazinaste trajnice in sukulentne rastline, ki v listih shran­jujejo veliko vode in tako lažje premostijo sušno obdobje. Na sončnem mestu bodo uspevali: alpski pečnik (Armeria maritima), homulice (Sedum), blazinasti timijan (Thymus), skorjasti kreči (Saxifraga), plamenica (Phlox subulata), svišč (Gentiana acaulis), vrtni mah (Sagina). Ostra homulica (Sedum acre) denimo vztrajno raste tam, kjer so skoraj vse druge rastline obsojene na propad. Preprosto se širi in razmnožuje z vršički ter je popolnoma nezahtevna.

Različni drobnjaki bogato cvetijo, medijo in prenašajo skromno prst in pomanjkanje vode. FOTO: Mojca Rehar KlančičV prsti globine 10 cm bodo izpostavljeni soncu uspevali: grenik (Iberis), avbrecija (Aubretia), repnjak (Arabis alpina), blazinasti nageljni (Dianthus gratinapolitanus). Na senčnem delu pa zimzelen in bršljan (Vinca minor). Streho lahko sezonsko popestrimo tudi s sajenjem trobentic in mačeh, še svetuje Vlahovićeva. Pri tej globini lahko sejemo tudi nizko listnato zelenjavo s plitvimi koreninami, kot so denimo radič za rezanje, solata in špinača ter rukola, pa tudi gozdne jagode. Hvaležne za zasaditev so plezave in povešave rastline, ki jih lahko pustimo, da se obesijo čez rob strehe. Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea), pijavčnica (Lysimachia), navadna marjetica (Bellis perennis), dišeče vijolice (Viola odorata) ali v senci plazeči skrečnik (Ajuga reptans) so po besedah Vlahovićeve rastline, ki jih imamo na trati za plevel, a na plitvi strehi hitro ustvarijo čudovito preprogo.

Pri globini proti 20 cm imamo na voljo veliko nizkih trajnic, primernih za skalnjake. Tu bodo uspevale hojhere, mlečki, salvije, svetlini in žajblji, svetuje sogovornica. Globina 30 cm omogoča sajenje grmičkov, kot so trdoleske, panešpljice, plazeči brni, pritlehni borovci in tise, krčnice in podobno. Vsak centimeter globlji substrat pa nam daje več možnosti izbire rastlin. Tako lahko v substrat globine 50 do 100 cm sadimo tudi večje grmovnice in manjša okrasna ali uporabna drevesa, pojasnjuje Loreta Vlahović. Ob tem dodaja: »Če posadimo rastline ene same vrste, jih bomo lažje vzdrževali. Lahko pa iz različnih rastlin sestavljamo oblike in barve. Pomembno je, da kombiniramo rast­line s podobnimi zahtevami glede hranil in vlage.«

FOTO: Klub GaiaStreho lahko ozelenimo tudi s trato, a bo po besedah sogovornic z njo še največ dela. V rastni sezoni jo je treba redno kositi, gnojiti in zalivati ter odstranjevati plevel. »Trata ima svoje mesto na zeleni strehi le v zelo intenzivni zazelenitvi, kjer ji bomo namenili posebno vlogo z oblikovalskega vidika in potem poskrbeli tudi za intenzivno oskrbo,« meni Jožica Golob - Klančič. Zanjo se poleg tega odločimo le tam, kjer imamo preprost dostop na streho. Globina prsti nad drenažnim slojem mora biti po besedah Lorete Vlahović vsaj 10 cm, priporočljivo pa je urediti tudi namakanje – najbolje s poroznimi cevmi, ki jih položimo v substrat v globini korenin. Sogovornica svetuje še, da izberemo mešanice nizkih kompaktnih trav za sončno lego, ki jih ne bo treba pogosto kositi.

PREBERITE ŠE: Zelene strehe: Varujejo objekt pred vremenskimi vplivi

Zalivanje in vzdrževanje

Z zalivanjem zelenih streh je podobno kot z zalivanjem vrtnih nasadov nasploh. Vse je odvisno od tal in njihove zmogljivosti za zadrževanje vode ter od izbora rastlin. Ko načrtujemo zasaditev zelene strehe, se o tem, ali bomo vgradili namakalni sistem ali ne, odločamo glede na zastavljene cilje in izbor rastlin, pojasnjuje Golob - Klančičeva. »Če nameravamo uporabiti zahtevnejše rastline ali zasaditi večjo površino s srednje zahtevnimi rastlinami, je vgradnja namakalnih naprav pred sajenjem skorajda obvezna.« Ekstenzivne zasaditve streh z zelo trpežnimi trajnicami ne potrebujejo namakalnih naprav, meni sogovornica. Debelejšo plast rastnega substrata ko jim privoščimo, bujnejša bo njihova rast tudi brez umetnega dodajanja vode. »Nekoliko zahtevnejše trajnice bodo na ekstenzivni zeleni strehi potrebovale zalivanje morda nekajkrat na leto. V tem primeru je premislek o vgradnji namakalnih naprav že umesten, saj bi to verjetno pomenilo nepotrebno investicijo,« sklene sogovornica.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE