Velika sprememba za graditelje: gradbeno dovoljenje po novem tudi po e-poti

Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja je odslej mogoče oddati elektronsko po celotni državi. S ponedeljkom, 5. januarjem, je namreč sistem eGraditev uvedlo še zadnjih šest upravnih enot – Domžale, Grosuplje, Kamnik, Ljubljana, Logatec in Vrhnika.

Sistem eGraditev na vseh upravnih enotah

Na ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da bo sistem eGraditev v celoti digitaliziral postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja ter omogočil hitrejše in preglednejše vodenje postopkov. Uvajanje sistema je potekalo postopno, z namenom, da bi imeli vsi udeleženci v postopkih pridobivanja oziroma izdajanja gradbenih dovoljenj dovolj časa za prilagoditev.

Digitalizacija za hitrejše in preglednejše postopke

S sistemom eGraditev sledijo splošnemu trendu digitalizacije in poenostavitve upravnih postopkov za državljane. Od marca 2024, ko je bil sistem prvič uveden na eni od upravnih enot, ministrstvo prejema pozitivne odzive s terena, pa tudi predloge izboljšav, ki bodo pomagali sistem še nadgraditi.

Prostorski informacijski sistem kot ključni projekt

Vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema predstavlja največji sektorski projekt na področju digitalne preobrazbe prostora. Po implementaciji eGraditve bodo na ministrstvu začeli tudi z uvajanjem elektronskega poslovanja na področju prostorskega načrtovanja (ePlan) v okolja občin. Po napovedih bodo veliko nadaljnjega dela namenili tudi zagotavljanju kakovostnih podatkov o stavbnih zemljiščih v Sloveniji.

O digitalizaciji gradnje tudi v Deloindom podkastih

O digitalizaciji postopkov pri gradnji smo lani podrobno govorili tudi v dveh Deloindom podkastih. Arhitektka in prostorska načrtovalka Helena Kovač ter Saša Galonja, vodja Sektorja za sistem prostora in graditve na ministrstvu za naravne vire in prostor, sta razpravljala o razlogih za počasne premike na področju elektronske oddaje dokumentacije, o digitalizaciji z eGraditvijo ter o obvezni prijavi začetka gradnje tudi za manjše posege. Strokovna javnost možnost digitalne oddaje gradbene dokumentacije pozdravlja kot zelo dobrodošlo, sogovornika pa pojasnjujeta, zakaj je pri vzpostavljanju digitalnih sistemov v praksi še vedno toliko težav in zapletov.

VIDEO: Kaj prinaša novela gradbenega zakona (Helena Kovač in Saša Galonja)

V drugem podkastu pa smo z dr. Markom Jaušovcem, arhitektom, docentom in prodekanom za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ter z dr. Iztokom Šušteršičem, soustanoviteljem in tehničnim direktorjem podjetja LynxCraft, razpravljali o digitalizaciji procesov načrtovanja, prednostih in pasteh digitalnih orodij ter prihodnosti arhitekture. Iztok Šušteršič ob tem poudarja, da digitalizacija v teoriji omogoča bolj strnjene informacije, manj možnosti za napake ter prihranek časa in finančnih sredstev, v praksi pa zaradi različnosti programskih orodij, visokih stroškov licenc in zahtevne izobrazbe še ni zaživela v polnem obsegu.

PREBERITE ŠE: Ali lahko AI in digitalna orodja gradnjo naredijo hitrejšo, cenejšo in manj stresno? (Marko Jaušovec in Iztok Šušteršič)

Vabljeni k poslušanju obeh Deloindom podkastov, ki ponujata poglobljen vpogled v izzive in priložnosti digitalne preobrazbe gradnje in prostorskega načrtovanja.