Bivalna klima: Različni vzroki za vlago

13. 3. 2019 | Besedilo: Mag. Miha Tomšič, GI ZRMK

Najpogostejše težave z vlago v stavbah povzročajo površinska kondenzacija vodne pare zaradi previsoke zračne vlažnosti ali izrazitih toplotnih mostov, kapilarna vlaga, ki izvira iz tal in se dviguje po stenah stavbe, in vse vrste zamakanja. Ne glede na to, od kod izvira nadloga, neposredno ali posredno vpliva na gradbene materiale in bivalno klimo. Najprej moramo odkriti vzrok, šele nato se lotimo sanacije. Težave s kondenzatom in plesnijo v bivalnih prostorih lahko pogosto omilimo ali celo povsem odpravimo že z rednim in pravilnim prezračevanjem. Še zlasti to velja za novejše stavbe, ki imajo sodobno stavbno pohištvo in dobro izolacijo. V nadaljevanju bomo odgovorili na vprašanja, ki ljudi v zvezi z vlago najbolj begajo.

◼ Kako vem, kdaj je stena vlažna zaradi površinske kondenzacije vodne pare, kdaj pa zaradi previsoke vlage v njej?

Površinska kondenzacija vodne pare je predvsem posledica previsoke vlažnosti zraka. To pomeni, da vsebuje zrak zelo veliko vodne pare. Problematični so tudi izraziti toplotni mostovi. Vodna para se na hlad­nih mestih, npr. v vogalih sten in stropov, pretvori v vodne kapljice. Na dotik je površina torej vlažna, ni pa poškodovana. Tega pojava pogosto sploh ne opazimo, dokler se ne začne razvijati plesen.

Previsoka vlaga v konstrukciji se prej ko slej vidno pokaže najprej v poškodbi površine: barva se začne luščiti, omet razpada; ko podrgnemo po površini, ostane na prstu kredast odtis.


◼ Ali ni nesmiselno pozimi prezračevati neizolirano hišo, posebno če ima vlažne stene?

Prezračujemo zato, da ustvarimo primerne zdravstveno-higienske razmere v prostorih in da obdržimo zračno vlažnost na primerni ravni. Vseeno je, ali to počnemo z odpiranjem oken ali pa to namesto nas dela najbolj dovršen prezračevalni sistem; razlogi so enaki. Strah, da bi se s tem toplotne izgube povečale, je odveč, če seveda prezračujemo preudarno in pravilno. To velja tako za neizolirano kot izolirano hišo, pri čemer se tu ne dotikamo posebnosti oz. prednosti, ki jih prinašajo sistemi za prezračevanje z vračanjem odpadne toplote.

 Pri previsoki vlagi v konstrukciji se začne omet luščiti. FOTO: Dejan Javornik/dokumenatacija Dela Dolgotrajno odpiranje oken ni potrebno, zadostuje občasno za nekaj minut, po možnosti s prepihom. Pogosteje, če so prostori stalno zasedeni, redkeje, če je hiša čez dan prazna. V tem času se zrak zamenja, konstrukcije pa se še ne ohladijo. Ker ima zrak zelo majhno toplotno kapaciteto, se hitro segreje na želeno temperaturo. Če odpremo okno le na nagib, bo učinek veliko slabši. Če pa ga zato v takem položaju pustimo dalj časa, se bodo konstrukcije okrog njega zelo ohladile, kar dobesedno kliče po površinski kondenzaciji vodne pare in razvoju plesni.

Napačno je tudi mnenje mnogih, da bomo v hiši povečali vlažnost, če vanjo spustimo »vlažen« zimski zrak. Ta ima zaradi nizke temperature res visoko relativno vlažnost, vendar je njegova absolutna vlažnost, tj. količina vodne pare, izražena v gramih, zelo majhna. Ko tak zrak pride v segret prostor in nadomesti iztrošenega, ob hitrem ogretju na sobno temperaturo ohrani veliko rezervo in lahko brez škode vsrka vlago, ki se ustvarja v prostoru. Še zlasti je to pomembno in koristno v vlažnih hišah, kjer konstrukcije v zrak oddajajo dodatno vlago.

Pojem »primerna vlažnost zraka« je delno povsem subjektiven. Pri nekom se dihalne poti vzdražijo že pri malenkost znižani vrednosti, nekdo drug se neugodno počuti pri malenkost zvišani vrednosti. Splošni priporočeni okvir, ki upošteva tako primerno bivalno ugodje za večino ljudi kot varnost pred površinsko kondenzacijo, pa vendarle lahko postavimo. Relativna vlaž­nost zraka med 40 in 60 odstotki praviloma ne bi smela povzročati težav, če so prostori primerno ogrevani, pohištvo razumno razporejeno in če ni res izrazitih toplotnih mos­tov. Občasna povišana vlažnost, recimo ob kuhanju ali prhanju, ni problematična, če se le ne pojavlja prepogosto in prostor nato prezračimo.

Rudarska hisa v Idriji. FOTO: Uroš Hočevar/DeloRazstava o idrijski rudarski hiši 
Rudarske hiše v Idriji so zaradi uporabljenih materialov in načinov gradnje v kombinaciji z značilno lego na pobočjih nad rudnikom živega srebra pogosto pestile težave z vlago, ki je v konstrukcijo vdirala iz terena. S sodobnimi postopki sanacije je mogoče ta problem odpraviti ali vsaj omejiti na sprejemljivo raven. Tako je predvideno tudi v projektu prenove hiše Trnovec, ki je del razstave v avli Ministrstva za kulturo do 1. aprila letos.

◼ Kako pravočasno zaznamo previsoko vlago v prostoru? Jo lahko zavohamo?

Vlažnosti zraka žal ne moremo kar tako zavohati, še manj oceniti, kako visoka je, saj človeško telo nima takih sprejemnikov za vlago, kot jih ima npr. za temperaturo. Ko nekdo omeni, da je vstopil v hišo in takoj zavohal prevlažen zrak, se moti. Tudi morebitna plesen ne oddaja tako izrazitih vonjav, da bi kar udarile v nos. Tisto, kar zavohamo, so vonjave, ki jih vsebuje »postan« zrak, kot rečemo. Resda to posredno pogosto pomeni, da hiša že nekaj časa ni bila prezračena in je zelo verjetno, da je zato tudi vlažnost zraka visoka. Če se to redno dogaja, se lahko navlažijo tudi oblačila v omarah in celo leseno pohištvo.

Odvečno vlago v konstrukcijah pa lahko res tudi zavohamo; radi rečemo, da je v prostoru »zatohlo«. Vlažni gradbeni materiali začnejo oddajati specifične vonje, posebno ko že razpadajo. A kakor koli, na nos kot na orodje za odkrivanje vrste težav z vlago in vzrokov zanje se ne gre zanesti. Vid in tip sta tu primernejša čuta za prvo oceno, najbolje pa bo odgovore podal strokovnjak ob uporabi različnih instrumentov, najprej takih, ki ne zahtevajo vrtanja v konstrukcijo in odvzema vzorcev.


◼ Zakaj postane konstrukcija prevlažna?

Vsi materiali vsebujejo določeno količino vlage, nekateri več, drugi manj. Razlikujejo se tudi po sposobnosti sprejemanja dodatne vlage in nato njenega oddajanja, ne da bi se jim lastnosti poslabšale. Ko je ta, še sprejemljiva meja vlažnosti presežena, se začnejo težave. Ena možnost je presežek vlage zaradi tako obilne kondenzacije vodne pare znotraj konstrukcije v hladnem obdobju leta, da se tudi čez poletje ne more izsušiti. Posledice se največkrat ne pokažejo takoj, ampak šele po nekaj sezonah. Vzrok je v napačnem zaporedju slojev v konstrukciji ali v preveč parozapornih zunanjih slojih. Navadno hitreje vidne pa so posledice neposredne prisotnosti vode v konstrukciji. Vzroki so lahko zelo različni. Poči lahko vodovodna cev v steni ali tleh, zamaka lahko na stiku med oknom in špaleto ali pod okensko polico, pušča lahko streha, skozi razpoke na fasadi ob dežju vstopa voda, poškodovan žleb stalno vlaži fasado in še mnogokaj. Take vzroke lahko razmeroma hitro odkrijemo in preprosto odpravimo. Daleč najneugodnejša pa je vlaga, ki v tla in stene vstopa iz terena in se kapilarno dviga navzgor po konstrukciji. Izrazitost pojava je odvisna od mnogih dejavnikov, skupni imenovalec pa je tako rekoč vedno enak: manjkajoča, slabo izvedena ali poškodovana hidroizolacija tal na terenu in sten v stiku s terenom. Odprava teh težav je praviloma zahtevna in draga. Zato ne tvegajte s poskusi po načelu sam svoj mojster, ne pričakujte, da bo ukrep, ki je deloval pri sosedu, brezpogojno uspel tudi pri vas, in ne zaupajte slepo oglasom za čudežne rešitve. Tudi tu velja: obrnite se na strokovnjake in nujno preverite, s kako uspešnimi in trajnimi preteklimi rešitvami se lahko pohvalijo.


FOTO: Mavric Pivk/Delo◼ Kako škodljiva je sploh vlaga v hiši?

Če voda še za čevelj ni dobra, kakor pravi pregovor, gotovo ni dobra niti za stene, tla in streho hiše. Nevšečnosti delimo v dve skupini. Vlaga zaradi kondenzacije vodne pare na površini konstrukcije sama po sebi ni tako kritična. Je pa eden od pogojev, ki jih potrebuje plesen za svoj razvoj. Če odštejemo, da so plesnive površine grde na pogled, bolj skrbi to, da je lahko plesen škodljiva za zdravje, zlasti pri bolnikih, otrocih in starejših ljudeh. Brez posebnih preiskav ne moremo vedeti, za kateri tip plesni gre in kako agresiven je. Lahko se pojavijo alergije, težave z dihali, poslabšanje astmatičnih stanj in celo okužbe. Tudi če se ne moremo takoj lotiti odpravljanja vseh vzrokov za nastanek plesni, jo moramo vsaj redno odstranjevati – ne iz estetskih, ampak zdravstvenih razlogov.

Vlaga v konstrukciji pa lahko pomembno vpliva na številne lastnosti materialov. Vlažen material hitreje prevaja toploto in zato so toplotne izgube večje. Pri izrazito povečani vlažnosti lahko se lahko spremeni in poruši struktura materiala, zato ta fizično propade; trdnost in stabilnost konstrukcije se zmanjšata, kar še posebno velja za lesene elemente. Razvijati se lahko začne hišna goba, ki je ena najbolj trdovratnih in neprijetnih težav, kar si jih lahko zamislimo. Vlaga se izloča v notranji zrak in mu povečuje relativno vlažnost, hkrati se tvorijo neprijet­ne vonjave.

Čezmerna vlaga tudi poveča rabo energije za ogrevanje, saj moramo za doseganje želene temperature v prostoru segrevati še odvečno vlago oz. vodno paro v zraku, prav tako pa dodatno toploto srkajo vlaž­ne konstrukcije. Problemi so torej lahko večplastni. Žal tudi velja, da dlje ko čakamo z ukrepi, večja bo škoda in višji bodo končni stroški ureditve stanja.

Besedilo tega prispevka je bilo podlaga za poglavje v katalogu ukrepov Kako prenoviti idrijsko rudarsko hišo. Več informacij o projektu je na voljo na spletni povezavi http://prostoroz.org/wp-content/uploads/2019/01/katalog-PIRH.pdf. Vodja projekta PIRH – Trajnostna prenova stanovanjske stavbne dediščine: KD prostoRož; partner: Društvo Idrija 2020; sofinanciranje projekta: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE