»Te težave smo v naši stari hiši rešili s pomočjo rekuperatorjev« (izkušnja iz prve roke)

Ko smo se lotili prenove stare kraške hiše, smo vedeli, da nas čaka veliko izzivov, nismo pa pričakovali, da bo ena največjih prav vlaga. Hiša je bila brez izolacije, zidovi debeli, materiali takšni, kot so jih uporabljali nekoč; naravni, a hkrati zelo občutljivi.

Poleti se je v prostorih začela pojavljati izrazita vlaga. Ne govorimo o rahlem občutku zatohlosti, ampak o dejanskem problemu, ki ga ni bilo mogoče rešiti zgolj z odpiranjem oken. Ravno takrat nam je sosed, ki je obnavljal podobno hišo, svetoval vgradnjo rekuperacije. Sam je imel z njo zelo dobre izkušnje in je z njeno pomočjo odpravil težave, ki so bile podobne našim.

Danes, nekaj časa po vgradnji, lahko brez zadržkov rečemo: to je bila ena boljših odločitev pri prenovi hiše.

Zakaj se rekuperacija sploh priporoča pri težavah z vlago?

Veliko ljudi vlago še vedno razume predvsem kot gradbeni problem, v resnici pa je pogosto povezana s prezračevanjem. V bivalnih prostorih vlaga nastaja ves čas; pri kuhanju, tuširanju, sušenju perila, dihanju in celo spanju. Če zrak ne kroži dovolj, se začne kopičiti v prostoru, kondenzira na hladnejših površinah in sčasoma se zaradi nje lahko začne pojavljati plesen.

Rekuperacija deluje ravno na tem principu: neprekinjeno odvaja vlažen, izrabljen zrak iz prostora in hkrati dovaja svež zrak od zunaj, pri tem pa ohranja toploto. Zaradi stalne izmenjave zraka se vlaga ne more kopičiti, zato se bistveno zmanjša tveganje za kondenz, plesen in neprijeten vonj.

Naša postavitev: štiri naprave v hiši

Po nasvetu strokovnjaka smo v našo hišo namestili štiri lokalne rekuperatorje; dva v spodnjem nadstropju (kuhinja in dnevna soba) in dva zgoraj (najina spalnica in otroška soba).

Takšna razporeditev se je izkazala za zelo učinkovito, saj pokriva vse bivalne prostore, kjer se zadržujemo največ časa.

Rezultat: vlaga je izginila — a to ni bila edina prednost

Rekuperacijo smo prvotno namestili zaradi težav z vlago in v tem smislu se je investicija popolnoma obrestovala. Učinek je bil presenetljivo hiter - govorimo o zelo kratkem obdobju nekaj dni in ne tednov ali mesecev. Prostori so se začeli občutno hitreje sušiti, občutek v zraku se je spremenil, predvsem pa se je zmanjšala zatohlost, ki je bila prej zelo opazna.

A še večje presenečenje je bilo nekaj drugega. Kakovost zraka v hiši se je občutno izboljšala. Okna zdaj odpiramo zelo redko, pa kljub temu ni občutka zatohlosti. Zrak je svež, prijeten za dihanje, tudi v spalnicah. Tistega občutka težkega zraka zjutraj, ko se zbudiš v zaprti sobi, pri nas praktično ne poznamo več. In v letošnji precej mrzli zimi je to prednost, ki smo jo še posebej cenili.

Prezračevalnega sistema ne izključujemo – zrak mora krožiti

Glasnost: ena največjih skrbi, ki se je izkazala za nepotrebno

Pred vgradnjo nas je skrbelo, ali bodo naprave glasne, predvsem v otroških spalnicah. V praksi so se izkazale za izredno tihe. Zvok je primerljiv z jakostjo šepetanja, vendar ker je enakomeren in konstanten, se ga človek zelo hitro navadi in ga praktično ne zaznava več.

Ponoči naprave delujejo še na nižji stopnji, zato nas pri spanju ne motijo. Tudi otroka nikoli nista potarnala, da bi ju rekuperacija motila, čeprav je nameščena le kakšen meter od sinove postelje. 

Upravljanje in vzdrževanje

Sodobni rekuperatorji so precej uporabniku prijazni. Pri nas jih mož upravlja kar preko mobilne aplikacije, kjer lahko sproti nastavlja moč delovanja, ureja časovne programe in načine delovanja. 

Tudi vzdrževanje je precej preprosto, saj naprave zahtevajo le občasno čiščenje filtrov (pri nas to storimo približno enkrat na dva meseca), ter občasen osnovni pregled naprave, ki pa ga pri nas še nismo opravili. 

Stroški investicije in delovanja

Celoten strošek investicije za štiri lokalne rekuperatorje (in ventilator za v kopalnico) je znašal 3.637 evrov. Del stroška smo pridobili nazaj preko subvencije Eko sklada, ki nam je povrnil 1.091 evrov, zato je bil končni finančni vložek še nekoliko nižji.

Subvencija za rekuperacijo v stanovanju ali bloku: koliko znaša in kako do nje

Tudi poraba električne energije pri lokalnih rekuperatorjih je razmeroma nizka. Večina naprav porabi približno 3 do 10 W pri osnovnem delovanju, ter približno 20–30 W pri višjih hitrostih. V praksi to pomeni le nekaj evrov elektrike na mesec na napravo, odvisno od načina uporabe. A ker sistem hkrati zmanjšuje potrebo po prezračevanju z odpiranjem oken, lahko posredno prispeva tudi k nižjim stroškom ogrevanja.

Slabosti? Predvsem estetika

Če bi morala izpostaviti minus, je to videz naprav. Notranje in zunanje enote niso ravno oblikovalski presežek in jih je težje estetsko vključiti v prostor ali fasado. Vendar ta pomanjkljivost v našem primeru močno odtehta vse prednosti, ki jih sistem prinaša.

Tudi rešetke na zunjanji fasadi niso ravno lepe, vendar učinek odtehta videz. Foto Kinek00/Shutterstock

Bi jih priporočili?

Absolutno. Veseli smo, da nam jih je sosed priporočil in danes jih z enakim veseljem priporočamo naprej tudi mi. Še posebej v starejših hišah ali pri težavah z vlago se lahko izkažejo kot ena najbolj smiselnih investicij pri prenovi.