

Plesen za omaro lahko dolgo ostane neopažena. Prvi opozorilni znak, ki nakazuje na težavo, je navadno namreč zatohel vonj v prostoru, vidne spremembe pa odkrijemo šele, ko se lotimo prestavljanja pohištva. In če bi v starih hišah vlago nekako pričakovali, se v tem delu leta vse pogosteje pojavlja tudi v novogradnjah, razlog za to pa je navadno nezadostno odvajanje vlage, hladne stenske površine, zamakanje in neustrezno osušene stene po gradnji.
Velika omara omejuje dostop toplote do stene, kar pomeni, da zrak za njo slabše kroži, zato je lahko površina zidu hladnejša kot na nepokritem delu. Na hladnejši površini se relativna vlažnost poveča, zato tam nastanejo ugodne razmere za rast plesni, še posebej izpostavljene pa so zunanje stene in njihovi vogali.

Strokovne spletne strani, ki se ukvarjajo prav s to problematiko, svetujejo, da se velike kose pohištva, ki so postavljeni ob nezadostno izolirane zunanje stene, od stene odmakne od pet do deset centimetrov, pri tem pa merimo razdaljo med zidom in hrbtno stranjo omare.
A to ni edina stvar, ki jo lahko naredimo, saj je prav tako pomembna tudi pot zraka: prazna reža za omaro pomaga manj, če je z vseh strani zaprta, zato je veliko bolje, če je pohištvo postavljeno na nogice in ne sega povsem do tal. Pri vgradnih omarah ob hladnih zunanjih stenah je prav zato treba prezračevanje prostora predvideti že pri načrtovanju.
Če v stanovanju opazimo zatohel vonj, vidne madeže ali sum na vlažno steno, z odmikanjem omare ne odlašamo. Pri tem je smiselno, da pregledamo steno in hrbtno stran pohištva, saj se plesen lahko pojavi na obeh. Če ob pregledu odkrijemo plesen, to očistimo in popolnoma osušimo, v primeru obsežne skrite plesni pa je smiselna pomoč strokovnjaka.

Kot pojasnjujejo strokovnjaki, se odstranjevanja plesni lotimo sami le v primeru, če plesen zaseda površino, manjšo od pol kvadratnega metra, ter v primeru, da oseba nima alergije na plesen, kronične bolezni dihal ali oslabljenega imunskega sistema. Pri tem je potrebna uporaba rokavic, zaščitnih očal in maske, saj ta omeji stik s plesnijo in vdihovanja čistil. Po priporočilih NIJZ je za čiščenje manjše plesni primerna mešanica detergenta in vode, očiščeno površino pa je treba po koncu popolnoma osušiti. Pri plesnivih tapetah, poškodovanih mavčnih ploščah ali drugih poroznih materialih brisanje žal ne zadostuje in je pogosto potrebna odstranitev prizadetega dela.