Zakaj digitalizacija v gradbeništvu še vedno caplja za drugimi panogami? (VIDEO)

Digitalizacija v gradbeništvu se uvaja bistveno počasneje kot v drugih panogah. Zakaj arhitektura in gradbeništvo še vedno ostajata med najbolj analognimi področji?

Gradbeništvo – panoga, ki se premika kot »počasen slonček«

Digitalna orodja v arhitekturi in gradbeništvu niso nova. AutoCAD je bil uveden že v osemdesetih letih, a kljub temu gradbeništvo še danes velja za eno najbolj analognih panog. V Deloindom podkastu je arhitekt in docent dr. Marko Jaušovec izpostavil, da je glavni razlog za to fragmentiranost panoge.

Zakaj digitalizacija v gradbeništvu napreduje počasi?

• Preveč deležnikov

Od upravnih enot, gradbišč do velikih arhitekturnih birojev – vsak uporablja svoja orodja, zato je poenotenje procesov skoraj nemogoče.

• Različne generacije uporabnikov

Mlajši diplomanti hitro osvojijo BIM modele in napredna orodja, starejši strokovnjaki tik pred upokojitvijo pa spremembe pogosto sprejemajo z odporom.

• Kompleksni procesi

Vsak projekt vključuje širok nabor udeležencev in podatkov – od umestitve objekta v prostor do tehničnih detajlov na gradbišču. Poenotenje takšne množice informacij zahteva ogromno časa in truda.

• Tradicionalna narava panoge

Gradbeništvo je ena najstarejših gospodarskih dejavnosti. Po Jaušovčevih besedah se »premika kot počasen slonček«, zato novosti prihajajo zelo počasi.

Marko Jaušovec in Iztok Šušteršič poudarjata: strah, da bodo digitalna orodja kmalu lahko nadomestila človeško domišljijo, je odveč. Foto Luka Maček/

Pogled iz prakse: AutoCAD, BIM in odprti formati

Na težave je opozoril tudi dr. Iztok Šušteršič, soustanovitelj in tehnični direktor podjetja LynxCraft. Spomnil je, da je bil AutoCAD v resnici zgolj digitalni tuš – olajšal je risanje, ni pa spremenil načina dela. Resni premiki so se začeli z uvedbo BIM modelov (Building Information Modeling), ki poleg črt vsebujejo še informacije. A tudi ti še niso dosegli pravega potenciala.

»Čeprav zakonodaja zahteva uporabo BIM-a pri javnih objektih, ni določena natančnost modela. To pomeni, da so pogosto narejeni le osnovni volumni, kar za optimizacijo gradnje ne pomeni veliko. Poleg tega se pri prenosu med različnimi programi informacije pogosto izgubijo,« opozarja Šušteršič.

Posledice počasnega prehoda

Ker se sodobna orodja uporabljajo le delno, so na gradbiščih še vedno prisotne enake težave kot pred desetletji: križanja instalacij z nosilci, dodatna dela zaradi napak in podvajanja informacij. Rezultat so višji stroški, več stresa za investitorje in dolgotrajnejši projekti.

Prihodnost digitalizacije v gradbeništvu

Počasen prehod ne pomeni, da digitalizacije ne bo. Nasprotno – prihod novih generacij arhitektov in inženirjev, vse dostopnejša programska orodja ter zahteve zakonodaje bodo slej ko prej pospešili procese. Ključno vprašanje pa je, kdo bo ta vlak ujel in kdo bo zaradi odpora do sprememb zaostal.

Kako AI spreminja arhitekturo: tehnologija pomaga, a arhitekta ne more nadomestiti (VIDEO)

Celoten pogovor o izzivih digitalizacije poslušajte v novi epizodi podkasta Deloindom, ki ga v celoti objavljamo spodaj.