Zaradi zapletene birokracije in nekakšne tihe nenaklonjenosti naše države do pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, kljub njeni zavezi k spodbujanju trajnostnega razvoja, pri nas še nismo doživeli razmaha malih vetrnih elektrarn, malih sončnih elektrarn in malih hidroelektrarn. Zaradi sodobnih tehnologij pa bi lahko bilo v prihodnosti vse več posameznikov in manjših podjetij, ki bi se začeli sami usmerjati v pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov.

Medtem ko Združenje slovenske fotovoltaične industrije že dlje časa opozarja na neprimeren odnos države do lastnikov malih sončnih elektrarn, bi v prihodnosti lahko doživeli razmah malih hidroelektrarn. Slovenija je namreč država z bogatimi vodnimi viri, prav vodna energija pa je pomembna tehnologija za proizvodnjo elektrike s področja obnovljivih virov, predvsem če upoštevamo inštalirano moč in pridobljeno energijo. Ker je življenjska doba hidroelektrarn zelo dolga, je tudi hidrologija pri nas zelo razširjena, le da so trenutno bolj v uporabi velike hidroelektrarne.

Da bi pri nas doživeli tudi razmah malih hidroelektrarn, Agencija Poti 20. februarja pripravlja strokovni seminar, kjer bo predstavila koncept male hidroelektrarne od izračuna, upravnih postopkov in načrtovanja, do izgradnje, postavitve, zagona, delovanja tehnologij in ekonomske učinkovitosti. Energija iz malih hidroelektrarn ima namreč le malo izkoriščen potencial, zato je še veliko prostora za izboljšave, predvsem, ker se pojavljajo vedno nove tehnologije na področju obratovanja in vzdrževanja. »Male hidroelektrarne pozitivno vplivajo na okolje in družbo: nadomeščajo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv, katere posledica so emisije škodljivih snovi, na primer toplogrednih plinov in žveplovega dioksida. Male hidroelektrarne zmanjšujejo nevarnost poplavljanja rek, v nekaterih primerih celo povečujejo biološko raznovrstnost ter omogočajo ponovno oživitev starih mlinov in žag, ki jih je bilo v preteklosti veliko,« ugotavljajo na Agenciji Poti.

Na seminarju bodo predstavili postopek pretvorbe vodne energije v električno s tehnologijo hidrodinamičnega vijaka, ki je novost v slovenskem prostoru, in centrifugalne črpalke kot turbine. Hidrodinamični vijak je učinkovit pri majhnih padcih in pri malem pretoku, pri katerem lahko proizvede celo do 300 kW električne energije na vijak. Centrifugalna črpalka pa se lahko uporablja kot črpalka in turbina ali zgolj kot agregat za malo hidroelektrarno.

Skoraj sočasno pa je slovenski operater trga z elektriko Borzen, ki se trudi uresničevati energetsko politiko Evropske unije, razvil več modelov napovedovanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Dnevno na svoji spletni strani objavlja napovedi, ki pridejo prav lastnikom malih hidroelektrarn, sončnih elektrarn in vetrnih elektrarn. »Z željo, da posamezniki lahko lažje predvidevajo proizvodnjo določene elektrarne, je bila zasnovana aplikacija, ki integrira vse razpoložljive podatke proizvodnih enot, ki so vključene v podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov - merilne podatke proizvodnje, napovedi samih proizvajalcev, vhodne napovedi vremenskih spremenljivk Agencije Republike Slovenije za okolje ter kombinira uporabo različnih modelov,« pravijo v Borzenu.

Aplikacijo so razvili predvsem zato, ker je proizvodnja naprav, ki izkoriščajo energijo vode, sonca in vetra, odvisna od vremenskih dejavnikov. »Natančnost pri napovedovanju proizvodnje namreč prinaša ključno informacijo tržnim akterjem, ki se lahko ustrezneje, učinkoviteje in ceneje prilagodijo na pričakovana nihanja v proizvodnji in posledične spremembe na trgu. V tem kontekstu se spreminja celotna paradigma delovanja elektroenergetskega sistema, saj imajo vse večji pomen razpršeni viri manjših moči, proizvodnja pa ni več vodljiva, temveč jo je treba (podobno kot odjem) napovedovati, hkrati pa so njihovi lastniki pretežno majhna podjetja ali posamezniki in ne več velike energetske družbe,« pojasnjujejo v Borzenu.