Za davek so se beograjski občinarji odločili zato, ker bi bili psi pasem pit bull terier, bull terier, ameriški staffordshirski terier ali mini bull terier, ter mešančki teh pasem menda lahko nevarni za okolje.

Glede na to, da je psov tovrstnih pasem vedno več tudi pri nas, smo na Veterinarski upravi RS (Vurs) povprašali, ali podobno obdavčitev lahko pričakujemo tudi v Sloveniji. Kot nam je pojasnil Matjaž Emeršič, o tem ne razmišljajo, "tudi in predvsem zato, ker slovenska zakonodaja ne pozna termina nevarna pasma."

Za mnenje smo prosili tudi Kinološko zvezo Slovenije (KZS), kjer menijo, da je davek na nevarne pasme "škodljiv, nestrokoven in nekoristen ukrep." "KZS poudarja pomen odgovornega lastništva in podpira izpopolnjevanje slovenske zakonodaje in podzakonskih predpisov v zvezi s posedovanjem in reprodukcijo psov, nikakor pa ne v smeri beograjskih ukrepov," nam je pojasnil Žiga Vavpotič.

Komunalni prispevek za lastništvo živali

Se je pa lani konec pomladi tudi pri nas pojavila idejo o komunalnem prispevku za lastništvo živali. Šlo naj bi za občinsko takso, katere namen naj bi bil v prvi vrsti izboljšati skrb za zapuščene živali. S tako zbranim denarjem naj bi občine namreč skrbele za zapuščene pse in mačke, sterilizacijo potepuških mačk in financiranje programov za promoviranje odgovornega lastništva živali. Kdaj naj bi uvedli tovrstni davek in koliko naj bi znašal, smo preverili tudi na Vursu, kjer so nam pojasnili: "Predlagane spremembe Zakona o zaščiti živali glede možnosti občin, da uvedejo dajatve za lastnike psov, še ne moremo komentirati. Trenutno je glede možnosti uveljavitve tega predloga prezgodaj dajati kakršnakoli stališča, saj je to odvisno tudi od usmeritev bodočega ministra pristojnega za kmetijstvo."

O morebitni uvedbi davka na lastništvo živali smo povprašali tudi KZS, kjer se s tem ukrepom ne strinjajo. "Lastniki rodovniških psov so že sedaj finančno pretirano obremenjeni preko plačevanja mikročipranja posebej in cepljenja proti steklini posebej. Z boljšimi preventivnimi ukrepi bi bistveno zmanjšali komunalne stroške v zvezi z živalmi. Odgovorni lastniki že sedaj plačajo preveč, preveč je neodgovornih lastnikov, ki ne plačajo nič in nič denarja ne gre za preventivne programe," so nam pojasnili.

Obdavčitve tudi v tujini

Podobne obdavčitve poznajo tudi v tujini – v Avstraliji denimo vsak lastnik psa ali mačka, ki je kastriran/steriliziran, letno plača 25 avstralskih dolarjev (približno 20 evrov), v primeru, da pri živali ni bil opravljen omenjeni poseg, pa je davek višji. Višina davka ni odvisna od velikosti živali, poseben popust pa denimo dobijo lastniki šolanih psov.

Posebno obdavčitev imajo tudi za nevarne pse, vendar se ta ne nanaša na določene pasme psov, tako kot v beograjskem primeru, pač pa je s tako oznako registrirana žival, ki je kdaj v preteklosti že ugriznila psa ali človeka. Zanjo mora lastnik plačati kar 440 avstralskih dolarjev oziroma okoli 350 evrov. Pri nas pa so za nevarne deklarirani tisti psi, ki so "ugriznili človeka ali žival in bili z odločbo uradnega veterinarja spoznani za nevarne. Za take pse veljajo posebna določila, ki jih morajo upoštevati njihovi lastniki. Nevarni psi morajo biti na povodcu in nositi nagobčnik kadarkoli so na javnem mestu, kadar pa so doma, morajo biti fizično varovani tako, da so na vrtu, ki je ograjen z ograjo, visoko vsaj 1,8 metra ali v zaprtem prostoru," so nam pojasnili na Vursu.