Kako močna mora biti svetloba, je odvisno od starosti uporabnika. Mlajši ko je, pri med­lejši svetlobi lahko bere, starejši ko je, več svetlobe potrebuje. Pri 60 letih bi moral na primer brati pri lučki, ki ima vsaj 1200 lumnov svetilnosti, čeprav mu je pri desetih letih zadoščala svetilka, ki jih je imela le okoli 450. Če je bralna svetloba prešibka, se vid sicer ne poslabša trajno, se pa oko utrudi, ker se očesna mišica trudi slediti besedam na papirju ali zaslonu, sočasno pa si poskuša odpočiti od napora zaradi prešibke svetlobe.

Usmerjenost svetlobnega snopa

Kljub temu manjša svetilnost bralne lučke ne bo ravno povzročala glavobolov ali srbečih oči, če bo pravilno razsvetljen ves bralni prostor. Med branjem oko vandra od čtiva v daljavo, zato je pomembno, da svetlobni kontrast med bralno površino in ozadjem ni prevelik. Ker se oko na temni površini razširi, na svetli pa zoži, naj bo prostor razsvetljen razpoloženjsko, bralna lučka pa naj dodatno osvetljuje izbrano površino.

Za branje je najboljša nekoliko razpršena svetloba, ki ne pade ozko usmerjeno na stran knjige. Če ima lučka pokrivalo, kakor denimo klasične namizne lučke, je primernejše, če je narejeno iz materiala, skozi katerega lahko svetloba pronica, kljub temu pa ne sme prepuščati preveč svetlobe, kakor jo denimo čisto steklo. Za branje je neprimerno tudi obarvano pokrivalo ali iz materiala, ki preveč spremeni barvo svetlobe. Oko najraje bere pri takšni, ki je kar najbolj podobna naravni.

Vendar svetloba tudi premočna ne sme biti in se ne sme bleščati. Na bleščanje moramo biti pozorni zlasti pri branju z računalniškega zaslona, da svetloba lučke nanj ne pada pod napačnim kotom. Priporočljivo je tudi, da kljub lučki zasenčimo ozadje zaslona in ga morda prilagodimo tako, da je ozadje temno in črke bele.

Ne glede na to, ali je lučka pritrjena na steno, stoji na tleh ali jo imamo na mizi, mora svetloba na bralno površino padati nekoliko iz ozadja in malo s strani. Izvor svetlobe naj bo minimalno nad očmi, nameščen tako, da ne moremo zreti naravnost vanj.

Pri izbiri bralne lučke je dobro biti pozoren tudi na barvo svetlobe. Če ima svetilka na primer LED-tehnologijo, ki omogoča toplo in hladno belo svetlobo, se lahko najbolje približa naravni svetlobi. Indeks barvne reprodukcije (CRI), ki označuje, kako bogato bodo prikazane barve predmetov pod svetilom, je pri naravni svetlobi 100. Če ima svetilka CRI 90, to pomeni, da bodo barve predmetov v prostoru zelo podobne barvam, kakršne so videti v naravi.

Barva svetlobe

Barva svetlobe vpliva tudi na razpoloženje v prostoru. Ob jasni beli ali nekoliko modrikasti svetlobi je občutek bolj uraden, medtem ko je nekoliko rumenkasta ali jantarjeva barva prijaznejša in bolj domačna. Za prostočasno branje je tako primernejša toplejša svetloba, nekje med 2700 in 3500 kelvini, če pa bomo pri tej lučki študirali ali delali od doma, je bolje, da je svetloba hladnejša. Njena barvna temperatura naj bo od 4100 do 6000 kelvinov, njena svetilnost pa vsaj 3000 lumnov, da bo prebudila možgane in jih spodbudila, a hkrati ne bo utrujala oči.

Čeprav je za oko pomembno, da ima pri branju dovolj svetlobe, za branje v postelji praviloma ne izbiramo bralnih lučk z močno svetilnostjo. Močna svetloba lahko prevara možgane, da je še vedno dan, zato bodo začeli izločati seratonin, zaradi katerega bomo budni kot sova, namesto da bi ob knjigi potonili v blaženi san. Prav tako naj bo bralna svetloba v spalnici topla, da bo vladalo intimno in sproščeno ozračje.

Lepo svetlobo na primer dajejo klasične svetilke s senčnikom, vendar je njihova svetilnost običajno prešibka za branje, zato pozorno preverite, ali je lučka le lepa ali pa je tudi uporabna.

Tako v spalnici kot v delovni sobi je priporočljivo, da je glava lučka nastavljiva. Tako se lahko med branjem presedamo ali v postelji prevalimo z boka na bok, a svetlobo kljub temu brez težav usmerimo tja, kamor mora pasti. Dobro je tudi, da je svetilka stabilna in ohrani položaj tudi, če po nesreči vanjo treščimo z roko ali knjigo. Praktično je, če je svetilnost mogoče nastavljati ter da je mogoče nastaviti, kdaj se bo luč samodejno ugasnila, zlasti pri branju v postelji, ni pa ravno nujno, da posežemo po takšni z vhodom USB, ki omogoča polnjenje mobilnega telefona ali tablice kar v svetilki.

Na trgu je bralnih svetilk z različnimi značilnostmi veliko, vendar za nakup v resnici ne potrebujemo zelo veliko tehničnega znanja. Poglavitno je, da je svetilnost dovolj velika in barva svetlobe takšna, da se ob njej sprostimo. Ali je oboje primerno za branje, nam bodo zelo hitro povedale kar oči same.