Mestece Castelluccio di Norcia, ki se ponosno dviga nad veliko planoto, Piano Grande, je preživelo mnoge preizkušnje od 13. stoletja dalje, pred petimi in nato še pred štirimi leti pa sta ga prizadela katastrofalna potresa, ki sta rušila po srednji Italiji. Veliko prebivalcev, ki so v teh krajih v glavnem kmetje, se zaradi počasne obnove še vedno ni vrnilo v kraje, ki so bili v Italiji med pionirji ekološkega kmetovanja.
Takoj po potresih v letih 2016 in 2017 je cvetočo igro narave v Castelluccio prišlo občudovat manj ljudi kot običajna leta, lani je dnevne obiskovalce in turiste, ki cenijo neokrnjeno naravo, razredčila epidemija koronavirusa, po najnovejših sprostitvah ukrepov pa se lokalne oblasti letos bojijo navala. Kljub tablam z napisi, naj ne hodijo čez obdelana polja, in nočnim stražam v času cvetenja naredijo neobzirni prišleki kmetom vsako leto veliko škode.
Cvetlični spektakel na planotah Pian Grande, Pian Piccolo in Pian Perduto se spomladi dnevno spreminja. Na poljih ves čas nekaj cveti. Pravokotniki njiv so v zgodnjem obdobju cvetenja manj močnih barv, saj se med glavne posevke, lečo, ki cveti belo in z nadihom rožnatih in modrih tonov, ter žita, mešajo cvetovi divje ogrščice, različnih vrst detelje, zvončnic in drugih poljskih cvetic. V tukajšnjih krajih, ki spadajo v narodni park Monti Sibillini, je doma lečaCastelluccio di Norcia, ki ji je Evropska unija priznala status geografsko zaščitenega pridelka. To stročnico, ki so jo tod poznali že v neolitiku, pridelujejo po ekoloških načelih, brez pesticidov, saj na nadmorski višini nad 1200 metrov pri njej ni težav z boleznimi in škodljivci.
Z začetkom poletja polja okrog Castelluccia obarvajo veliki rdeči, modri in beli cvetovi. Zacvetijo ivanjščice, poljski mak in poljski glavinec, ki ga pri nas poznamo tudi kot plavico. Za primerjavo, ta sinje modra cvetica je v Sloveniji uvrščena na rdeči seznam praprotnic in semenk kot ranljiva vrsta, saj jo je zelo zdesetkala uporaba herbicidov na njivah, ki so bile v preteklosti najbolj pogosto rastišče modrega glavinca. Pri nas je bil namreč v preteklosti eden najbolj razširjenih poljskih plevelov.
Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij,
s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine,
ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo,
da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.