Kamena volna je eden od primernih materialov za toplotno zaščito omenjenega stropa oziroma tal na hladnem podstrešju. Ker je kamena volna zelo dober toplotni izolator, ki hkrati tudi zelo dobro prepušča vlago, je pod izolacijo priporočljivo namestiti parno oviro (folijo), ki bo pozimi preprečila difuzijski prodor prevelike količine vlage iz toplih spodnjih ogrevanih prostorov skozi betonsko ploščo v plast izolacije, kjer bi potem lahko kondenzirala in jo navlažila. Mokra toplotna izolacija izgubi svoje izolacijske lastnosti, zato to želimo preprečiti. Svetujem vam, da podstrešje sicer ni zaprto, oziroma da je prezračevano, s čimer se v vsakem primeru morebitna vlaga lahko tudi sproti odvaja oz. suši. Toplotno izolacijo namestite v debelini vsaj 25 cm, če vam prostor dopušča, lahko tudi 30 cm, ki jo položite v dveh slojih tako, da se sloja med sabo pravokotno križata (da se stiki plošč med sabo ne prekrivajo). V primeru, da vam bo dela izvajal izvajalec in bo razmerje med toplotno prevodnostjo izolacijskega materiala in njegovo debelino manjše ali enako 0,140 W/m2K, lahko za izveden ukrep pridobite finančno spodbudo Eko sklada, ki znaša do 20 % upravičenih stroškov oz. največ 12 eur/m2.

Iz vprašanja ni mogoče razbrati, ali želite, da se tla podstrešja le toplotno zaščiti ali jih želite tudi obdržati pohodna. V slednjem primeru je potrebno izbirati med takimi izolacijskimi materiali (lahko tudi ustreznim tipom kamene volne), ki nudi ustrezno tlačno trdnost. V tem primeru je treba izolacijo z vrhnje strani še zaščititi, ker jo boste sicer s hojo po njej poškodovali.

Če se težave s plesnijo pojavljajo v spodnjih prostorih ob obodu hiše, je, če višina to dopušča, dobro z notranje strani izolirati tudi del zunanjega zidu (npr. z 10 cm debelo oblogo okrog 50 cm v višino - torej toliko nad debelino izolacije, ki bo položena na tla). S tem preprečimo škodljivi vpliv toplotnega mostu, ki nastane na tem sicer neizoliranem delu zunanjega zidu.

Toplotna zaščita stropa proti neogrevanem podstrešju je sicer eden od najcenejših ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah, zato z izvedbo ne odlašajte, saj se vam (v odvisnosti od cene energenta, ki ga uporabljate za ogrevanje) investicija s prihranki energije za ogrevanje lahko povrne že v letu ali dveh.

Odgovarja: Matjaž Eržen, energetski svetovalec mreže ENSVET

Več o mreži ENSVET in finančnih spodbudah Eko sklada za okoljske naložbe na www.ekosklad.si.