Prehranska in zdravilna vrednost jagodičja: za energijo in polet

23. 6. 2010 | Besedilo: Mojca Koman | Fotografije: dokumentacija Dela

jagodičevje, robidje, ribez, dosje, jagodičje, maline, robide, jagode

Jagodičje vsebuje izjemno veliko za zdravje koristnih snovi. Težko bi našli drugo vrsto sadja, ki bi vsebovalo tolikšno hranilno bogastvo. Kakor je regrat na pragu pomladi koristen pri razstrupljanju organizma po zimskem razvajanju, tako je jagodičje z obiljem vitamina C tisto sadje, ki nam prežene pomladansko utrujenost in poveča zagon za delo.

Med hranilnimi snovmi, ki jih vsebuje, izstopajo barvila iz skupine flavonoidov in karotenoidov, vitamin C ter številni minerali. V jagodičju je precej vlaknin, kar lajša iztrebljanje in preprečuje kopičenje težkih kovin v telesu ter s tem rakava obolenja, zlasti na debelem črevesju.

Med različnimi skupinami flavonoidov so najbolj zastopani tisti iz skupine antocianidinov. To so barvila, ki dajejo rastlinam močne barve, od rožnate in škrlatne do vijoličaste in temno modre. Vsi flavonoidi so pomembni pri krepitvi vezivnega tkiva, za lepo in čvrsto kožo ter za krepitev žilnih sten. Kdor že ob najmanjšem udarcu opazi modrico ali pogosto krvavi iz dlesni, naj uživa več živil s flavonoidi, da se stene kapilar in žil ojačijo. Strokovnjaki jim celo pripisujejo pomembno vlogo pri preprečevanju srčnožilnih obolenj. Flavonoidi so ključni še pri odpravljanju težav s prostato in vnetij sečil v začetni stopnji. Zelo namreč znižajo pH sečnega okolja in urina, s čimer preprečijo razvoj in razmnoževanje bakterij v tem predelu. Marsikatera gospa ve, da si takšno obolenje v prvih dneh lahko pozdravi že z nekaj skodelicami različnega jagodičja čez dan.

Karotenoidi so antioksidanti, ki so med drugim ključni pri delovanju imunskega sistema. Ta ni pomemben le pozimi, temveč vse leto. Odločilna vloga vseh antioksidantov (v jagodičju izstopajo flavonoidi, karotenoidi in vitamin C) pa je nevtraliziranje prostih radikalov, ki nastajajo med normalnim procesom presnove.

Jagode

Ločimo gozdne, vrtne jagode in med slednjimi veliko sort. Nekatere imajo več soka in so zato primernejše za sadne napitke, sadne solate, čvrstejše sorte z večjimi plodovi pa za nadeve in obloge peciv. Jagode so izredno občutljiv sadež, ki veliko hranilnih snovi izgubi takoj po obiranju. Zato jih je najbolje pojesti še na vrtu. Doma pridelane po potrebi le na hitro oplaknemo, šele nato odstranimo pecelj in list. Kadar to ni mogoče, jih neoprane shranimo v posodi v hladilniku in porabimo v enem dnevu. Presežek je priporočljivo na hitro zamrzniti ali predelati v jagodni džem.

Jagode so odličen vir mineralov, zlasti kalija, kalcija, železa, cinka, bakra in mangana. Mangan uravnava encimsko delovanje organizma in vpliva na nastajanje hormonov žleze ščitnice. Če nam ga primanjkuje, encimi ne delujejo, smo utrujeni, imamo bolečine v sklepih, smo razdražljivi in šumi nam v ušesih. Prav nobena druga vrsta sadežev nima toliko mangana kot jagode. Zato ne preseneča, da v naših krajih zorijo na pragu poletja, ravno takrat, ko nas najbolj pesti spomladanska utrujenost. Ugotovili so, da bi morali uživati po pol kilograma jagod zjutraj in prav toliko zvečer, redno vsaj deset dni, da bi občutili izboljšanje.

Posebnost pri jagodah je elaginska kislina (iz skupine fenolnih kislin), ki zavira delovanje rakavih celic, razvoj in razmnoževanje mikroorganizmov in deluje razkuževalno.

Robidnice

Uživanje robidnic upočasnjuje staranje, lepša in čisti aknavo kožo, lajša vnetja, spodbuja delovanje žlez in deluje proti stresu. Ne le plodovi, temveč tudi listi skrivajo v sebi izjemno zdravilno moč, saj vsebujejo eterična olja, tanine in kisline. Prevretek robidovih listov zdravi drisko in blaži vnetje sluznice v ustni votlini in žrelu.

Ribez, kosmulje, joste

Poznamo več vrst ribeza: rdečega, črnega in slajšega belega, ki je bolj redek. Ribez vsebuje večino izmed vitaminov skupine B, ki so ključni za delovanje živčnega sistema. Od mineralov izstopajo kalij, kalcij, železo in mangan. Njegova glavna posebnost pa je izjemno velika količina vitamina C. Tega žal s toplotno obdelavo večinoma uničimo, zato je najbolje čim več ribeza pojesti presnega. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da takšen že v 90 minutah po zaužitju deluje spodbujajoče in poživljajoče na celotno presnovo.

Kosmulje vsebujejo veliko silicija, ki je pomemben za trdnost in prožnost vezivnega tkiva. Proti uveli in mlahavi koži menda zadostuje že nekaj kosmulj na dan. Telo preskrbijo s pestrim izborom različnih vitaminov in mineralov ter precej vlaknin. Lupina vsebuje visokovredne večkrat nenasičene maščobne kisline, kar še izboljša izkoristek karotenoidov, ki so nakopičeni v mesu kosmuljevih jagod. Kosmulje zaradi vsega naštetega pomagajo pri razstrupljanju organizma in odvajanju vode, z njimi poskrbimo za prožnost krvnih žil in izboljšamo zdravje srca.

Josta je križanec med kosmuljami in črnim ribezom. Zanjo so značilne temne jagode, podobne jagodam črnega ribeza, ki rastejo posamič, tako kot kosmulje; njim so podobne tudi po velikosti. Po hranilni sestavi v sebi združujejo zdravilno moč kosmulj in črnega ribeza.

Maline

Maline so pogoste v starih kmečkih, svoj zmagoviti pohod pa nadaljujejo tudi v modernejših vrtovih. So bogat vir biotina (B8) za lepo kožo, ki ni občutljiv na toploto, zato ga dobimo tudi z domačim manj sladkim in gostim malinovcem. Vsebujejo prav tako precej cinka; od vsega sadja imajo več tega elementa le še suhe marelice.

Drugo jagodičje

Poleg omenjenih zgodnejših vrst jagodičja lahko v gozdu naberemo še gozdne borovnice in na vrtovih aronijo, črni bezeg, murve in ameriške borovnice, ki zorijo v drugi polovici poletja. Za vse je značilno, da vsebujejo veliko antocianidinov, kar jasno pokaže že njihova temna barva. Aronija in črni bezeg sta precej trpkega okusa, zato ju pogosto mešamo z drugim jagodičjem ali drugim sadjem. Pri bezgu velja opozoriti še na posebnost, da njegovih jagod nikoli ne uživamo nezrelih ter surovih oziroma presnih, saj takšne vsebujejo visoke vrednosti strupenega glikozida. V zrelih ga je mnogo manj, povsem pa ga razgradimo s toplotno obdelavo (kuhanjem). Od mineralov v bezgovih jagodah izstopajo kalij, fosfor, kalcij, natrij, selen, cink in železo, med vitamini pa vitamin B3, B5, B8 (biotin) in B9 (folna kislina) ter vitamin C. Doma pripravljen bezgov džem pomaga proti zaprtju, zaradi visokega odstotka beljakovin z raznolikim izborom aminokislin pa pri gradnji membran celic. Pri aroniji naj omenimo, da vsebuje nekaj železa in zato koristi proti slabokrvnosti.

Jagodičje v kulinariki

Plodovi jagodičja so nežni in hitro pokvarljivi. V hladilniku se obdržijo le nekaj dni, vendar izgubljajo aromo in hranilne snovi. Največ naredimo za svoje zdravje, če jih uživamo presne (razen bezga) in takoj po obiranju, še najbolje v jutranjem hladu. V drugih primerih jih čim manj toplotno obdelamo, saj s tem izgubijo večino vitamina C. Jagodičje ponudimo v sadnih solatah, sadnih hladnih juhah in tudi v sadnih pitah. Najbolje je, če jagode naložimo na že pečeno denimo skutno pito in jih prelijemo z mlačnim prelivom ali mlačno razredčeno marmelado. Sveže sadje tako ohrani obliko, okus, svežost in zdravilnost. Kadar je plodov vseeno preveč, jih je najbolje zamrzniti. Če želimo, da zmrznejo posamič, jih razprostremo na pladenj, po potrebi sladkamo in hitro zamrznemo. Potem jih shranimo v posodice ali vrečke. Pomembno je hitro zamrzovanje, drugače nastanejo veliki ledeni kristali, ki poškodujejo celične stene živila, izcedi se več dragocenega soka in z odtajanimi sadeži nismo zadovoljni.

Druga možnost je, da jagodičje predelamo v džem ali marmelado. Uporabimo hitri postopek, kuhamo manjše količine sadja naenkrat, v nizki in široki posodi, da se sadna gošča hitro segreje in želiranje kar najhitreje steče. Za pripravo sladkih shrankov sadja ne kuhamo predolgo, največ pet minut. Ko odpremo pokrovček denimo kozarčka z ribezovo marmelado, nas morata pričakati pristen vonj (in barva!) po sadju, ne po kompotu.

Delo in dom, 23. junij 2010

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE