Da je ključ do varnejšega življenja preventivno in samozaščitno ravnanje, opozarjajo tako policija kot drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem zasebnega varovanja.

A večina državljanov o »povišani stopnji« varovanja doma in preostalega premoženja razmišlja šele, ko enkrat sami postanejo žrtve kaznivih dejanj, pravi Robert Pistotnik, predsednik uprave Sintala.

Presenetljivo je, da se te pomanjkljivosti ljudje dobro zavedajo, a še vedno živijo v prepričanju, da so imuni na kazniva dejanja. Čeprav statistično v času poletnih počitnic število vlomov v stanovanja in hiše celo malenkost upade, je dejstvo, da imajo nepridipravi poleti, v času dopustov, lahko precej olajšano delo, saj si za nečedne posle vzamejo več časa. Tako za načrtovanje vloma, izvedbo, kot tudi brisanje sledi.

Robert Pistotnik pravi, da jih je pri raziskavi o varnosti premoženja, ki so jo pred časom naredili med slovenskimi gospodinjstvi, najbolj presenetilo, da ljudje za svojo varnost naredijo premalo, čeprav se pomanjkljivosti preventivnega ravnanja mnogi še kako dobro zavedajo.

»Žal potrebujejo neko negativno vzpodbudo. To je, da se nekaj zgodi njim, njihovim sorodnikom ali sosedom.« Odgovor, ali se ljudje nevarnosti zavedajo šele, ko sami postanejo žrtve, je tako na dlani.

Tatvine povzročajo milijonsko škodo

Najpogostejši načini vloma v objekte so lomljenje nezaščitenega zunanjega dela ključavnice, vlom na vzvod skozi vrata ali okna ter razbitje okenskega stekla. Tehnika, razen prenosnih računalnikov, za vlomilce ni več tako zanimiva, saj najraje posežejo po denarju in nakitu.

V žep zbašejo tudi plačilne kartice, včasih pa za dvig denarja ali plačila v trgovinah nimajo preveč težkega dela, saj imajo nekateri lastniki varnostne kode PIN zapisane kar poleg kartice. Ob vlomu v hišo ali stanovanje večkrat pobrskajo tudi za avtomobilskimi ključi in se preprosto odpeljejo.

Ni pametno dajati vtisa, da ni nikogar doma

Po izkušnjah varuhov reda in miru je najpogostejša napaka pri vlomih v hiše in stanovanja slabo nameščena cilindrična ključavnica. Zunanji del vložka, običajno je še slabe kakovosti, namreč večkrat zeva preveč ven, kar vlomilcem omogoča, da ga s primernim orodjem preprosto zlomijo. Kako neverna je slaba cilindrična ključavnica, pove že podatek, da jo vlomilec s primernih orodjem zlomi in stopi v notranjost v povsem enakem času, kot bi to storil s ključem.

Policija svetuje, naj lastniki stanovanja ne puščajo obvestil o odsotnosti na avtomatskih odzivnikih telefonov, mobilnih telefonov in elektronski pošti. Obvestilo je lahko tudi povsem nedoločno (denimo, trenutno nismo dosegljivi), ne pa napoved, da se vrnemo čez dva tedna.

Nevarno je tudi vse pogostejše objavljanje aktivnosti na spletnih socialnih omrežjih, kot sta denimo facebook in twitter. Spreminjanje statusov, da bomo dlje časa odsotni, vsekakor lahko privlači kakšnega s slabimi nameni. Tudi sprotna objava fotografij na spletu z dopusta ni priporočljiva.

Več o zaščiti premoženja si lahko preberete v sredini tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!