Knjižni regal – nov izziv za oblikovalce

1. 7. 2011 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: arhiv podjetij

knjižne police, knjižni regal, dnevna soba, knjige, police

Sodobne dnevne sobe, združene s kuhinjo in jedilnico v enem prostoru, so mnogokrat izčiščene in dokaj preprosto opremljene, brez odvečnih stvari, te so pospravljene za gladkimi sijajnimi površinami. Na drugi strani so dnevne sobe, obogatene s tkaninami, barvami, okrasnimi predmeti. Toda kje so knjige?

»Knjige so včasih veljale za statusni simbol in to, da je imel nekdo doma knjižnico, je veliko pomenilo. Zdaj so s finančnega vidika laže dostopne. Tudi s prihodom novih tehnologij je klasična knjiga v papirnati obliki izgubila nekaj pomena, saj jo nadomeščajo tako imenovani e-bralniki,« razmišljata oblikovalki Erika Baldé in Maša Brandstatter iz biroja Domus in Fabula ter dodajata, da so še vedno zelo modni minimalistični interierji. Ker so ti bolj ali manj monokromni in izčiščeni, knjige pa so večbarvne in različnih mer, se že oblikovno ne podajo v ta kontekst. Kar pa po izkušnjah sogovornic ne pomeni, da ljudje nimajo knjig: »Le shranjene so drugače. Namesto da bi bile postavljene na odprtih površinah, so skrite v predalih in omarah.« A tu je še druga plat notranjega oblikovanja, ki govori v prid knjigam. Po besedah Baldéjeve in Brandstatterjeve kljub prej omenjenemu dejstvu, da je še vedno v ospredju minimalistični slog, v zadnjih letih pridobivajo pomen tudi dekorativni predmeti ter nostalgični in retro slogi. »Knjige same postanejo dekorativni element: ne razvrščamo jih več po vsebini, ampak po velikosti in barvi platnice ter tako ustvarjamo barvne bloke na knjižnem regalu. Tudi zgolj pokončna postavitev ni več aktualna. Knjige lahko ležijo ali stojijo ter tako v prostor vnašajo razgibanost,« še predlagata.

Po besedah arhitektke Maje Bavdek iz podjetja Pobles je odgovor na vprašanje, ali bodo del nekega interierja tudi knjižne police in regali, odvisen od celostne zasnove prostorov, značaja in bivanjskih navad naročnika. »Veliko je domov, kjer ni videti knjig, saj jih v zadnjih letih vse pogosteje zapirajo v omare. So pa tudi naročniki, ki imajo veliko knjig in jih želijo na vidnem mestu, tako z vidika uporabnosti kot dekoracije. Hišnih knjižnic v pravem pomenu besede pa skoraj ni več,« pojasnjuje arhitektka.

Knjižni regali ali police?

Ali se glede na povedano ljudje sploh še odločajo za knjižne regale? Seveda se, odgovarjata Erika Baldé in Maša Brandstatter, vendar to niso več knjižni regali v klasični obliki. Velikokrat so čistih, ostrih linij ali pa kombinacija kubusov (omaric z vrati čez celo površino) in polic. »Je pa tudi res, da je v zadnjih letih postal knjižni regal nov izziv za oblikovalce. Z iskanjem novih oblik so se sodobni knjižni regali spremenili v močne dekorativne elemente,« še pravita.

Kot vsi deli notranje opreme imajo tudi knjižne police funkcionalno vlogo – nosijo knjige – in dekorativno – polepšajo prostor. Najbolje za uporabnika je, menita sogovornici, da sta obe vlogi usklajeni, včasih pa je ena bolj poudarjena. Na trgu je veliko domiselnih in hudomušnih knjižnih polic, ki skupaj z odloženimi knjigami pripovedujejo dekorativno zgodbo – police v obliki drevesa, spiral, krogov, krivulj ... Takšnih inventivnih rešitev je zelo veliko. Tudi na pohištvenih sejmih jih je kar precej na ogled, včasih se zdi, da podjetja oziroma oblikovalci kar tekmujejo v izvirnosti postavitve knjig. Na letošnjem aprilskem sejmu v Milanu so šli pri italijanskem podjetju Casamania celo tako daleč, da so namesto pravih knjižnih polic nalepili kar fototapeto s knjigami. Duhovita zamisel, ki pa vseeno ne odgovarja na vprašanje, kam s knjigami.

Na splošno lahko rečemo, da so knjižni regali in police zasnovani lahkotno in večnamensko ter omogočajo raznolike postavitve in kombinacije. Na milanskem pohištvenem sejmu so poleg bolj ali manj duhovitih izvedb manjših knjižnih polic zlasti večji regali ali sklopi polic zaživeli v novi podobi. Police za knjige in druge predmete so bile postavljene asimetrično in pri nekaterih proizvajalcih tudi različno obarvane. Živo rdeča, rumena, modra, vijoličasta in zelena so bile najbolj udarna izbira. Knjižna omara je lahko v celoti ali delno zaprta z drsnimi vrati. Če je prostostoječa, jo lahko uporabimo kot pregrado v prostoru. Podobno kot drugo pohištvo je tudi vse več knjižnih polic in regalov izdelanih iz umetnih materialov, za kontrast in poseben pečat pa jim dodajo del v naravnem lesu.

Izdelava po meri

Kljub pestri ponudbi že izdelanih rešitev za knjige so knjižne police in regali mnogokrat tisti kos, ki ga naročimo po meri pri mizarju. Kakor ugotavlja arhitektka Maja Bavdek, postajajo kupci vse bolj zahtevni in svojih želja mnogokrat ne morejo potešiti s tipskim kosom, ki ga lahko kupijo v trgovini. Zato se odločijo za regal, narejen po meri, ki je popolnoma prilagojen njihovim željam in potrebam.

Mizar Janez Zupanc iz Mizarstava Zupanc pravi, da so se knjižne police iz dnevnih sob večinoma umaknile v delovne sobe, kjer stoji tudi pisalna miza. Knjižne police v dnevnih sobah so nadomestili zaprti viseči regali. Po njegovih izkušnjah se ljudje redkeje odločijo za izdelavo knjižnih polic, če pa se, je to večji knjižni regal v dnevni sobi, ki sega od tal do stropa in čez celo steno. In kateri materiali najbolje prenesejo težo knjig? Knjižne omare so lahko iz različnih materialov. Po Zupančevih besedah so primerni so vsi, ki se uporabljajo za drugo pohištvo, najprimernejši pa furnirana iverka, iveral in mediapan, ti morajo biti debeline najmanj 25 mm, in ne daljši kot 90 cm, če gre za pritrditev z dvema konzoloma ali brez vmesne vertikale, če ne želimo, da bi se police na sredini zvijale pod bremenom. Seveda lahko izberemo tudi vezano ploščo ali masivni les. Zlasti slednji se po besedah Bavdkove spet bolj uveljavlja. Sogovornica še dodaja, da je za kompaktnost elementov bolj kot material pomembna kakovostna konstrukcijska zasnova. Konstrukcija, na katero se pritrdijo police iz prej naštetih materialov, je lahko kovinska. Koliko knjig bomo lahko shranili, je odvisno od materiala, konstrukcije, od tega, ali ima omara poln hrbet ali ne, ali stoji na tleh ali je viseča. Večje ko so odprtine, večja je verjetnost povesa.

Vsi sogovorniki so pritrdili, da dobijo občasno tudi kakšno naročilo, ki odstopa od običajnega povpraševanja. Zadnji knjižni regal, ki so ga izdelali, pojasnjuje Janez Zupanc, je bil visok približno tri metre in dolg štiri metre, obdajal pa je klavir. Police so bile razporejene neenakomerno in vmes je bilo še nekaj zaprtih omaric večje globine. Tudi pri podjetju Pobles so pred časom izdelali visečo omaro, kubus, ki je bila v obliki satovja in je v celoti visela s stropa. Po besedah Bavdkove je delovala kot nekakšen lebdeč večnamenski element sredi dnevne sobe. Izvedba je bila izjemno zahtevna, saj so morali izdelati kovinsko kletko, ki so jo oblekli s tankimi furniranimi ploščami. A sogovornica meni, da se je trud obrestoval, saj je nastala čudovita knjižna omara.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE