Kompostiranje v 10 korakih

7. 7. 2011 | Besedilo: Miša Pušenjak

kompostiranje, kompostnik, kompost, organski odpadki, gnojenje, rastline

Nenadoma so od nekod vzniknili »strokovnjaki«, ki nas poučujejo, kako naj, spodbujeni z uradnimi uredbami, začnemo kompostirati. Ker je začelo krožiti tudi precej nesmislov, smo prosili Mišo Pušenjak, naj sestavi preprosta navodila za pravo kompostiranje. Avtorica, znana strokovnjakinja za gojenje zelenjave in med drugim avtorica knjige Kompostiranje in visoke grede, je opisala 10 korakov, ki jim lahko sledite v nadaljevanju.

Kompostiranje je v bistvu posnemanje narave. Gozdov, travnikov, pašnikov nihče ne gnoji, pa lepo uspevajo. Zakaj? Zato, ker narava vse organske snovi pretvori nazaj v gnojilo za še žive rastline. Res pa je, da iz gozdov in naravnih travnikov ničesar ne odnašamo, zato se vse spet spremeni v hrano za gozdne rastline. Prav tako je res, da na travnikih s košnjo odnašamo del organske mase, ki bi jo morali nadomestiti z gnojenjem, česar pa mnogi ne naredijo. Na vrtovih odnesemo skoraj vso maso, po drugi strani pa si želimo kar največji pridelek. Zato moramo odneseno nadomestiti.

Številni menijo, da je edino in najboljše gnojilo gnoj domačih živali. Pa ni čisto tako. Gnoj je še nepredelana organska masa, ki se ob vnosu v zemljo sprva obnaša kot tujek in potrebuje približno dva meseca, da postane hrana za rastline. Za povrhu naredi manjšo zmešnjavo, revolucijo med mikroorganizmi v tleh. Kompost pa je v bistvu to, kar zemlja že je, takoj začne razpadati v rastlinam dostopne kemične snovi.

Vendar kompost ni smetišče za organske snovi pri hiši ali na kmetiji. Sama se spomnim, da je moja mama še pred 30 leti vsako jesen kompostni kup spraznila in ga spet napolnila, pa zdaj tudi ona tega ne dela več. V potrošniškem načinu razmišljanja, pri katerem nam industrija ponuja bližnjice do vsega, do zdravja, pri kuhanju, čiščenju prostorov, umivanju …, smo si omislili številne bližnjice tudi na vrtu. Te se nam zdaj že maščujejo, saj je na vrtovih vedno več težav. Ena izmed takih bližnjic je opuščanje kompostiranja oziroma zlaganja kompostnega kupa tako, da potem iz njega dobimo najboljše gnojilo za vse rastline na vrtu, ne samo za vrtnine.

(1) Izbira prostora za kompost

Kompostiranje je kemični proces, za katerega pa morajo biti zagotovljeni nekateri pogoji. Organska masa razpada v gnojilo samo, če je primerno vlažna in zračna. Če je presuha, se z njo nič ne dogaja, če je prevlažna, pa se namesto procesov razpadanja začnejo procesi gnitja, ki ne dajo gnojila za rastline. Tak­šen kup smrdi.

Da imamo čez leto čim manj dela, izberemo za kompostni kup senčen in zračen prostor. Odličen je prostor med drevesi ali višjim grmovjem. Če ga nimamo, ga zasadimo. Tako hkrati poskrbimo, da bo kompostni kup celo v okras, saj lahko okoli njega zasadimo cvetoče grmovnice. Prostor naj bo odceden, ne sme biti kakšna jama ali vznožje hriba, kjer bi voda pozimi ali poleti zastajala in motila potek kompostiranja.

(2) Priprava prostora

Ko smo izbrali prostor, tla očistimo travne ruše; to shranimo in pozneje kompostiramo. Tla utrdimo z nekaj glinaste zemlje, sama nisem privrženka betoniranja, kar priporočajo nekateri.

Za kompostiranje ne potrebujemo posebnih posod, ograj, te imamo na vrtovih zato, da je vse skupaj bolj urejeno. Številni vrtičkarji se bodo zato odločili za urejen prostor. Ograjo okoli organske mase komposta lahko naredimo iz zelo različnih materialov, lesa, opeke, žičnate ograje … Izogibajte pa se plastičnim, saj ne pripomorejo k lepšemu videzu ali celo boljšemu kompostiranju organske mase.

Za lažje delo in pravilnejše kompostiranje priporočam vsaj dva ločena prostora. V prvem boste čez leto odpadke zbirali in jih potem v drugega jeseni zložili, kakor bo opisano v nadaljevanju. Če pa imate jeseni na vrtu veliko listja in spomladi ostankov lesa od rezanja, priporočam še tretji kup, na katerem jih boste zbirali in kompostirali ločeno.

(3) Zbiranje organskih odpadkov

Čez leto zbiramo na kupu vse organske odpadke iz gospodinjstva in vrta. Poleg vse znanih odpadkov v kuhinji, pokošene trave (če je ne uporabljamo za zastirko), ostankov vrtnin z zelenjavnega vrta in zelenih delov plevelov sodijo med organske odpadke tudi naravna volna, dlaka domačih živali, pepel, oglje, saje z domačih piknikov, ob morju morske alge, jajčne lupine, ostanki kuhanja sokov, ostanki stiskanja grozdja in sadja, celo natrgan časopisni papir, ki pa ne sme biti sijoč, zdrobljeni ostanki drevja, grmovja po rezanju, odpadlo, suho listje, odpadle iglice iglavcev, slama, seno, šota, ostanki substrata, zemlja balkonskih in hišnih rastlin, žagovina, lesni oblanci, ajdove, pirine luščine, ostanki koruznih storžev in rastlinskih delov, lasje, bombažno ali laneno blago, kavna in čajna usedlina, praprot, stelja, hišni prah, prah iz sesalnika … vse to pridno zbiramo čez poletje.

Na kup ne dajemo koreninskih plevelov (semenske lahko, ker ob pravilnem kompostiranju vsako seme izgubi kaljivost), stvari, ki ne razpadajo (plastika, sijoč papir, kovina), ter kosti in ostankov mesa (da ne privabimo škodljivcev), pasjih in mačjih ter seveda človeških iztrebkov (lahko vsebujejo ostanke zajedalcev, ki se potem prek rastlin vrnejo v naš prebavni sistem), ostankov citrusov, banan zaradi kemikalij, ki so na lupinah, in kislin, ki upočasnjujejo kompostiranje, enako velja žal pogosto tudi za rezano cvetje iz cvetličarn. Prav tako na kup ne dajemo ostankov zelišč: pelina, vratiča in žajblja, pa tudi orehovega lubja ne, nekateri odsvetujejo ostanke pokošene trave iz bližine prometno močno obremenjenih cest. Ostanke močno obolelih rastlin za več dni namočimo in šele tako razpadle kompostiramo.

(4) Skrb za kompost poleti

Ob zbiranju organske mase poleti pazimo, da ne gnije. Pogosto namreč dajemo na kup več mokrih kot suhih snovi. Vse to povzroči, da iz kupa iztisnemo zrak in masa začne gniti. Zato vedno, kadar dodamo veliko mase hkrati (pokošena trata), primešamo nekaj suhega: pepel, namečkan časopisni papir, občasno pa kup pretresemo, prekopljemo z vilami, da je zračen.

(5) Priprave za zlaganje komposta

Jeseni, najbolj primeren čas je oktober, ko je še dovolj toplo, sonce pa ne pripeka več, nabralo pa se je tudi nekaj listja, se lotimo zlaganja kupa. Izberemo miren dan brez vetra. Po možnosti naj bo oblačen. Tako naredimo najmanj škode mikroorganizmom. Veter in sončni žarki jih namreč veliko uničijo. Priskrbimo si hlevski gnoj, poiščemo ali porežemo nekaj vej, ki jih bomo potrebovali za drenažo, pograbimo čim več listja, vendar ne čakamo, da bo odpadlo vse, saj bo do takrat za zlaganje kupa že premrzlo. Nekje si izprosimo še nekaj koruznice, slame, smrečja ali pokosimo ločje oziroma podoben naravni material.

(6) Praznjenje komposta

Ob kompostu utrdimo dodatno površino ali položimo folijo. Na to folijo ali površino izpraznimo poleti nabran organski material, zraven naložimo kup gnoja, kup listja, če ga imamo, slame, sena …

(7) Zlaganje kompostnega kupa

Na dno najprej naložimo kup ne preveč razrezanih vej, lahko je tudi koruznica, stebla sončnic, skratka material, ki bo zagotovil drenažo. Plast naj bo visoka približno 30 cm. Nato zlagamo: najprej plast organske mase iz poleti nabranega materiala, nato plast gnoja, plast listja in začnemo znova. Plasti naj bodo debele največ 30, 40 cm. Če imamo preveč mokre mase, nimamo pa veliko listja, sena ali slame, jo potresemo s pepelom, peskom, zemljo z domačega vrta, nepreperelim, a že kompostiranim materialom iz prejšnjih let. Če je preveč suhe mase, jo polivamo z vodo, še bolje je, če so bile v tej vodi nekaj dni namočene koprive ali detelja. Ko zložimo vse plasti, kup ne bi smel biti višji od 150 cm, največ pa 200 cm. Teža previsoko naložene mase namreč lahko iztisne zrak iz njega in bo gnil, namesto da bi masa razpadala. Na koncu kup oblikujemo tako, da je na sredini nekoliko višji, s čimer zagotovimo odtekanje padavin po površini. Zatekanje vode namreč pomeni težave. Na vrhu naložimo plast koruznice, smrečja, slame, ki ravno tako preprečuje, da bi bil kup preveč namočen. Nikoli ne uporabimo folije, v najslabšem primeru izberemo agrokopreno.

(8) Zračenje komposta

Že večkrat sem omenila, da mora biti kup zračen. Le tako se bodo v njem razmnoževali tisti mikroorganizmi, ki organsko maso spreminjajo v naravno gnojilo. Če pa zmanjka zraka, se naselijo mikrobi gnitja, ki spremin­jajo organsko maso v smrdeč, neuporaben material. Zato je treba kup občasno preveriti. Pogosto nam že nos pove, da je nekaj narobe. Nikakor ne sme smrdeti po gnilem. Najlaže je kup prezračiti tako, da že ob zlaganju med material položimo dolge palice, ki gledajo na vsaki strani ven. Položimo jih na dveh višinah. Občasno dva močnejša na vsaki strani zgrabita te palice in jih dobro streseta. To je priporočljivo narediti zlasti spomladi, ko se že dovolj ogreje. Druga možnost je, da se kupa lotimo z vilami in ga rahlo premešamo.

(9) Preverjanje zrelosti komposta

Kompost je zrel, ko ne ločimo več materiala, ko je celotna masa podobna zemlji in ima tudi vonj po zemlji. Pred uporabo ga je dobro presejati, da ne popolnoma razpadli material ločimo in ga lahko vrnemo na kup. Ne bojte se deževnikov. Ti obilno pripomorejo k procesom kompostiranja. Preveč deževnikov na vrtu pa lahko povzroči težave, zato jih je bolje pustiti na kompostnem kupu. Pri presejanju najdemo in odstranimo tudi morebitne škodljive ogrce.

(10) Uporaba komposta

Kompost navadno dozori v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je najbolje uporabiti nasled­njo jesen. Primeren je za gnojenje vseh rastlin na vrtu, celo za vrtno trato. Za vrtnine, ki so dolgo na gredi in potrebujejo več hranil, ga porabimo približno 4 l/m2, za korenovke, gomoljnice in vrtnine, ki imajo krajšo rastno dobo, pa 1,5 2 l/m2. Enako količino potresemo po gredicah s trajnicami. Grmovnicam damo do 2 l/m2, drevnini pa do 3 l/m2. Ob setvi zelenice potresemo do 3 l/m2, nato pa vsako leto spomladi, najbolje pred močnejšim dežjem, potresemo okoli 2 l/m2. Kompost na zelen­javnem vrtu enako kot hlevski gnoj zadelamo v zgornjo plast zemlje. Trajnice jeseni kar pokrijemo z njim, spomladi pa ga plitvo zadelamo v tla ob rahljanju gredic. Okoli grmovnic, drevja ga potresemo, in sicer bolj po obodu krošnje, ne samo ob deblu. Če okoli rast­lin okopavamo, ga plitvo zadelamo v tla, če ne, pustimo, da to opravijo padavine. Po trati ga čim bolj enakomerno potresemo takoj po prvi spomladanski košnji.

V vsakem gospodinjstvu nastane veliko organskih odpadkov. Ti potem na zbirališčih smeti razpadajo skupaj z drugimi smetmi, ki jih pri sodobnem načinu življenja pridelamo kar veliko. Ob nenadzorovanem, nepravilnem razpadanju organske mase se sproščajo nekateri toplogredni plini, ki so vzrok zdaj tako razvpitih podnebnih sprememb. Mnogi menijo, da je s kompostiranjem, ločenim zbiranjem organskih odpadkov, njihov prispevek tako majhen, da se zanj ne splača truditi, pa ni tako. Morje je sestavljeno iz številnih kapljic, naša lepa in čista narava tudi. Vsaka kapljica šteje, tudi naša. Kompostiranje pa je kar nekaj kapljic. Prispevek k čistejšemu okolju ni samo nadzorovano razpadanje organske mase, pri katerem se ne sprošča toliko nezaželenih plinov. Pomeni tudi manjšo porabo energije za pridobivanje gnojil, ki jih kupite v trgovinah. Res je, da so organska, naravni nadomestek domačim organskim gnojilom, vendar je bilo za njihovo pridobivanje porabljene veliko energije, kar je pomenilo tudi obremenitev našega skup­nega okolja, Zemlje.

KOMENTARJI

Franc
24. 11. 2016 06:14

Pozdravljeni, Vidim, da je že kar nekaj časa od tega članka, a vseeno ne vem zakaj ste tako proti plasticnemu kompostniku. Če kot je že gospod vprašal ni dovolj prostora, če si npr. v vrstni hiši, kjer imaš še manj prostora na voljo in če imaš manjši vrt, pa bi vseeno rad imel svoj kompost, potem je plastičen tudi priročen, saj lahko na manjšem prostoru (mislim res manjšem, npr. 1m2) tudi kompostiraš. Takrat tudi nimaš možnosti uporabljati palic za zračenje komposta in ga moraš pač premetati s vilami. Hvala za odgovor

miša
2. 8. 2011 05:12

Odovarjam na obe vprašanji, ki se tičeta mojega prispevka o kompostu: 1. odgovor na montažne hiše: če ni dovolj prostora za dva kupa, potem je preprosto potrebno poskrbeti, da poleti kup, v katerega nabiramo organsko maso, ne gnije. Najlažje je to tako, da občasno nanj naložimo večje veje za drenažo ali pa skozi celoten kup damo dve večji palici, kola tako, da ju lahko dva na vsaki strani kupa primeta in maso dobro pretreseta, tako ga prezračimo poleti posebej po večjih padavinah. V jeseni pa zložimo vso vsebino kup ob kup, dodamo še kup z gnojem (če ga imamo, je pa zelo pripročljivo, kup listja, kup trave in podobno in potem zlagamo po plastej nazaj v kup. Gnila masa pa nikakor ni dobro gnojilo in dobra za zemljo, zato se je ne sme dajati na vrt. Drugi odgovor je malo daljši, saj je tudi več pripomb: deloma se strinjam s prvo pripombo, kar se tiče zemlje za rože. Ker pa sama vedno opominjam, da se ne kupuje najcenejših substratov, ti so namreč res lahko sporni, menim, da se zemlja za rože lahko daje na kompsotni kup. Poleg tega je tudi EU in naša zakonodaja dokaj stroga in vsebuje tudi omejitve glede vsebnosti težkih kovin v kompostih in usbstratih za neomejeno (našo) uporabo, prepričana sem, da se jih ogledne hiše, ki nam prodajajo zemljo za rože, držijo, zato pa kupovati samo preverjene in kvalitetne substrate, pa ni te skrbi. Poleg tega je delež težkih kovin v taki zemlji v procentih vendarle izredno nizek, delež same zemlje na takem kupu pa predstavlja spet zelo malo, res pa je, da se težke kovine z leti nabirajo. Tudi drugih nevarnih emtičnih snovi, kot jih imenujete, ne sme biti v kompostih, substratih, ki jih prodajajo tudi za rože ne, saj tudi cvetlice v neprimernih zemljah ne rastejo ali pa so celo bolj občutljive, kakor vrtnine. Tako da sem povsem prepričana, da zemlja za rože na kompsotu nikakor ne predstavlja nobenih ovir. Kar se pa tiče iglic, pa ima komentator povsem napačno predstavo. Težava komposta in vseh organskih gnojil je ravno v tem, da imajo previsoke pH. Zemlje, kjer se redno gnoji z organskimi gnojili, niso nikoli kisle. Sama še nisem dobila v roke analize domačega vrta z nizkim pH, zelo veliko pa jih ima previsok pH. Ravno zato se mi zdijo iglice v tanjših palsteh zelo primerne, da vsaj nekoliko znižajo pH končne organske mase. Nizek pH, kisla tla, namreč lahko vsako leto sproti popravljamo, poleg tega vse vrtnine bolje uspevajo v nekoliko nižjem (okoli 6) pH, kakor pa pri previsokem nad 7. Odvzem nekaterih hranil iz zemlje se hitro zmanjša skoraj na nič pri pH-jih nad 7,5, ki pa niso čisto redki na vrotvih, zato se meni nekoliko iglic, seveda delež nobene plasti, kar povdarjam vedno, tudi v moji knjigi o kompostu, NIKOLI NE SME PREVLADOVATI, to je bistvo komposta, da je sestavljen iz različnih organskih odpadkov, tudi živalskih ne samo rastlinskih, samo v tako kratkem prispevku, kot je 10 korakov nisem mogla vsega napisati. Če je kakšne mase preveč (listje, iglice, pokošena trava, slama), jo je potrebno kompostirati posebej, vedno pa je dobrodošlo, če dodajamo živalske odpadke (gnoj). Kar se tiče jajčnih lupin, razen mogoče pri slaščičarjih, dvomim, da jih ima kdo toliko, da bi motili izgled, česar koli, komposta ali vrta, saj v vodi popolnoma razpadejo, njihov razpadni čas ni tako dolg, kompost je najbolje, s tem, da ga vsaj enkrat premešamo, pustiti kar eno leto in ga uporabiti šele naslednjo jesen, takrat pa prav zagotovo razpadejo, saj je bistvo komposta, to pa sem zapisala, da je zrel takrat, ko se posamezne komponente ne ločijo več med sabo, torej jajčnih lupin ne ločimo več od ostalih odpadkov, poleg tega se kompost pravilno uporablja tako, da ga zadelamo v zemljo, ga ne potresemo po površini, saj so korenine rastlin v zemlji ne na površini, tudi zaželjeno je, da so čim globlje, če je hrana samo na površju, korenine ne bodo šle v globino, tako da vas tudi izgled ne bi smel skrbeti. Izjema je seveda okoli večjih dreves in grmov ter zelenice, kjer ga ne moremo več zadelati v tla, tam ga pa potresemo pred večjim nalivom in ne na debelo. Najbolj pomebno pri vsakem delu na vrtu je, da čim bolj delamo tako, kot dela narava, ne smemo pa komplicirati pri vsaki malenksoti, ker potem naredimo sve še bolj zapleteno, pa sploh ni.

montažne hiše
28. 7. 2011 07:59

Kaj pa če ni prostora za delanje večih kupov? Je slabo zračen kompost v katerem je tudi kaj zgnitega materiala škodljiv za vrt, ali vseeno boljši kot nič?

Janko
21. 7. 2011 09:43

Nisem prepričan, da se lahko v kompostnik brezkrbno odlaga zemljo balkonskih rastlin. Zemlja za balkonske rastline (humus) se lahko pridobiva tudi iz blata, ki nastane kot stranski produkt komunalnih čistilnih naprav, ki poleg ostalih nevarnih kemičnih primesi vsebuje tudi težke kovine. Tako pridobljena zemlja /humus/ se lahko uporablja samo za cvetlice-balkonske rastline in nikakor ne za vrt ali njivo, kjer se pridelujejo povrtnine. Prav tako je vprašljiv vnos odpadlih iglic iglavcev, saj je znano, da dosegajo visoko stopnjo kislosti, kar ni primerno za večino povrtnin. Tako verjetno pričakovani pozitivni efekt (prezračevanje kompostnika) po vsej verjetnosti ne odtehta negativnega efekta - kislosti zemljine. Jajčne lupine (v osnovi apnenec) sigurno pozitivno vplivajo na vsebino rudnin v kompostniku, problem pa je čas njihove razgradljivosti oz. neprimernen videz po raztrosu/vnosu na vrt ali njivo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE