Izraba lesa iz gozda za energetske namene, za "kurjenje", ni smiselna, veliko več se da iz lesa pridobiti za druge namene, je dejal Dennis Jones iz švedskega raziskovalnega instituta SP. Veliko je možnosti med drugim na področjih celuloznih materialov, nanomaterialov, materialov za oblačila, higienskih proizvodov, kompozitnih materialov.

Priložnosti je veliko, potrebne pa so še raziskave, zato je treba vire in znanje, ki je na voljo, izkoristiti, je dejal Andreas Kleinschmit von Lengefeld s francoskega inštituta Institut Technologique FCBA. Po njegovem mnenju je treba spremeniti dojemanje lesa, da se ne uporablja le za "pasje ute", ampak za mnogo več.

Slovenija, tako raziskovalci kot podjetja, se mora odpreti, menil profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti Marko Petrič. Položaj v slovenskem lesnem sektorju je težak, podjetja se borijo za preživetje in nimajo denarja za vlaganje v proizvodnjo ter za potrebne raziskave in razvoj.

V Sloveniji niso težave raziskave, ampak njihova implementacija v industriji, za kar pa je potreben kapital, je dejal Črtomir Tavzes z Univerze na Primorskem. Po njegovem mnenju bi morali v slovenskem lesnem sektorju začeti na novo, se odločiti, kdo bo preživel, in zagotoviti kapitalsko osnovo za dejavnost v večjem obsegu.

Udeleženci so, posebej glede naprednih novih materialov in njihove uporabe, poudarili potrebo tudi po interdisciplinarnem sodelovanju ter sodelovanju med raziskovalci in oblikovalci in arhitekti že v fazi razvijanja posameznega materiala.

Materiali določajo obliko proizvoda, je dejala Lenka Kavčič iz Centra arhitekture. Potrebnih je veliko inovacij, saj je, kot je povedala, le majhen delež inovativnih materialov uporabljen v izdelkih, ki so nato uspešni na trgu. Za dizajn je tradicionalno prepričanje, da se ga doda le na koncu za neko estetsko vrednost, je pa mnogo več kot to, je dodala Kavčičeva in poudarila, da bi morali oblikovati interdisciplinarne študije, da bi raziskovalci in oblikovalci že v zgodnejših fazah razvoja materiala delali skupaj.