O teh nasprotjih in o tem, zakaj smo Slovenci v vrhu razvoja ogrevalnih naprav, smo se pogovarjali z Markom Udovčem, direktorjem podjetja Inovatika, ki je razvilo svetovno inovacijo na področju ogrevanja s poleni.

Po njegovih besedah stanje ogrevalnih sistemov v Sloveniji ni prav rožnato in je posledica precej nenadzorovanega in deloma neustreznega uvažanja opreme iz tujine. Zastarele, večinoma predimenzionirane kurilne naprave imajo neustrezno regulacijo in so bile v preteklosti namenjene za kurjenje s premogom. Les je veljal za predragocen vir, ki naj bi se zato uporabljal predvsem za industrijsko predelavo.

Podoben paradoks lahko zasledimo pri top­lotni izolaciji (starejših) objektov. Stanje je precej raznoliko predvsem zaradi samograditeljstva in omejenih sredstev ob gradnji – in to kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji več vrhunskih proizvajalcev izolacijskih materia­lov. »Razmere se izboljšujejo s subvencijami, a kot pri marsičem se tudi tu bolj počasi premika na bolje,« pravi Udovč.

»Alternative centralnemu ogrevanju bivalnih prostorov so tržno vse bolj razširjene. Toplotne črpalke so v podnebno manj zahtevnem območju Slovenije zelo ugodna izbira. IR-paneli so primerni tam, kjer je treba ogreti preveč zraka za dobro počutje,« trenutno najbolj priljub­ljena, če ne celo modna načina ogrevanja omeni Udovč. Hkrati pa opozarja, da trgovina s svojo promocijo pogosto obljublja čudeže, ki se potem ne zgodijo. Po njegovem mnen­ju je kurilnemu olju, ki je pod hudim davčnim pritiskom, »neskončno dobra alternativa« les – še posebno za tiste, ki imajo svoje gozdove. Kurilnemu olju sta glede udobja, izkoristka in dobavljivosti dostojna tekmeca tudi utekočinjeni naftni in zemeljski plin. »Sicer sta prav tako pod davčnim pritiskom, a metan v zemeljskem plinu je tako kot les obnovljiv vir,« povzame Udovč.

Odkritje tople vode

In kje je peščica mladih študentov, raziskovalcev s Centra za eksperimentalno mehaniko, v tej poplavi možnosti in tehnologij (še) našla prostor za korenite in izvirne rešit­ve »tradicionalne« peči na polena? Podjetje Inovatika so ustanovili prav z namenom raziskovanja in razvoja inovativnih rešitev na področju naravoslovja in tehnologije. Udovč ob tem razkrije tipične slovenske težave: »Takšno delo v etabliranih institucijah je problematično zaradi administrativnih in praktičnih ovir pri delovanju.« Hkrati pa priznava, da je področje malih kurilnih naprav s smernicami EU postalo še privlačnejše za razvoj izboljšav za zmanjšanje obremenitev okolja: »Zamenjava velikega števila malih kurilnih naprav na območju EU z uvedbo obnovljivih virov je realen izziv za potencial­ne dobavitelje.«

Za kako kompleksen in dovršen izdelek gre, pove že podatek, da so v njegov razvoj vložili več kot deset let dela pri raziskavah zgorevanja lesa, preden so ugotovili, katere tehnološke osnove in procese je treba vključiti v zasnovo peči. »Projekt IBS 48h pa ni prvi projekt; je le prvi, za katerega se je Inovatika odločila opraviti tudi ekonomsko-poslovni del in zasnovati proizvodnjo v Sloveniji,« ponosno pove Udovč. »Tehnologija je zdaj dovolj zrela (s pridobljenimi potrdili tujih institucij), da se je lahko, opremljeni z večletnimi izkuš­njami, primerno lotimo in jo uspešno razvijamo naprej.«

Pa vendar še vedno ni jasno, kje tiči skrivnost izrednega izkoristka (večji od 95 odstotkov) in skoraj neverjetne 99-odstotne čistosti zgorevanja (za kar niti ni potrebno vrhunsko gorivo). Ne nazadnje gre za večkrat preizkušen in nagrajen sistem … Težava leži v dejstvu, da je standardizacija opredelila male kurilne naprave v okviru, ki je izhajal iz obstoječih rešitev, s čimer naj bi bilo tudi prilagajanje industrije čim manj boleče. Žal se samo s prilagajanjem ne da doseči preskoka, ki je bil potreben za dejansko doseganje okoljskih zahtev. Koncept, ki ga je izbrala Inovatika – tako Udovč –, pa odstopa od konvencionalnega pristopa in utira tehnično izvedljivi rešitvi pot v prakso. »Ko je jasno, katere zahteve mora izpolnjevati mala kurilna naprava, je jasno tudi, kako te zahteve izpolniti,« preprosto, a tako izmuzljivo dejstvo opiše Udovč in pribije: »Današnji kotli na plin imajo vse te značilnosti, zakaj jih kurilna naprava na drva ne bi mogla imeti? Je to skrivnost?«

Vse v enem

No, resnici na ljubo je Inovatiki uspelo združiti – dobesedno – v en sam paket vse elemente ogrevalnega sistema, skoraj popolno zgorevanje, ga nadgraditi z najsodobnejšo brezžično tehnologijo (oddaljeni dostop in nadzor) in povrhu vsega narediti povezljivega z drugimi ogrevalnimi sistemi (toplotna črpalka ali solarni sistem). Vrhunska in patentirana slovenska tehnologija, proizvodnja v Sloveniji, v eni izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi torej. Le kaj bi šlo lahko narobe?

Pa vendar smo bili v zadnjem času priča žuganju tako vremenoslovcev kot ekologov, ki so levji delež pri preveliki vsebnosti prašnih delcev v ozračju pripisali prav malim kurilnim napravam. To bi lahko precej zavrlo prodor mladega podjetja, s še tako revolucionarnim izdelkom. Udovč se ne pusti zmesti: »Peči na drva, ki se uporabljajo za ogrevanje v naših krajih, so žal večinoma iz prejšnjega stoletja. Uporabniki ne obvladajo kurjenja tako, kakor so ga naše babice,« opiše realnost in doda, da so nove peči, ki uporabljajo intenzivne zgorevalne postopke, s katerimi jim uspe vso količino pepela odvesti z dimnimi plini v ozračje, z okoljskega vidika prav tako neustrezne kot njihove predhodnice. »Zato menimo, da je naša tehnologija z dokazano izjemno majhnim izpustom prašnih delcev zanesljiva usmeritev za dolgoročnost uspešnost poslovanja,« mirno sklene Udovč.

To ne nazadnje dokazujejo tudi številke, saj pri Inovatiki zdaj dobivajo povpraševanje za 10 do 20 naprav na mesec, kar pomeni, da je treba na dobavo počakati dva do tri mesece. »Še toliko bolj pa veseli dejstvo, da imamo tudi več razvojnih naročil, ki jih moramo izvesti v prihodnjih letih,« zadovoljstva ne skriva sogovornik.

Po evropskih direktivah je pri ogrevanju dolgoročni cilj nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije. Nazaj h koreninam, bi torej lahko rekli. Temu sledi tudi Inovatika, ki zdaj uvaja vrhunske tehnologije v serijsko proizvodnjo. In to ne le zase – razvijajo jih tudi za druge evropske in ameriške proizvajalce ogrevalne opreme. V tem procesu ima les kot gorivo poseben status in so prizadevanja EU usmerjena predvsem k zmanjševanju emisij delcev in drugih nevarnih sestavin dimnih plinov.

Samostojno ogrevanje manjših enodružinskih stavb bo na redko poseljenih območjih še vedno prevladovalo, gosto poseljena mestna območja pa bodo verjetno prehajala na daljinsko ogrevanje s čistimi gorivi in soproizvodnjo. »V bližnji prihodnosti 15 do 20 let bodo nove tehnologije pomagale zmanjšati emisije zaradi ogrevanja. Cene energentov bodo verjetno postale bolj sprejemljive in dolgoročno vzdržne. Ekonomska nesorazmerja, ki nastajajo zaradi pretiranih dražitev, se bodo umaknila bolj racionalnemu ukrepanju za doseganje dolgoročnih ciljev,« napoveduje Udovč, ki v tem prepoznava tudi najpomembnejše dolgoročne cilje Inovatike: »Kompleksen pristop k izvedbi in uporabi nove tehnologije kurjenja zahteva tudi uvajanje pridobitev z drugih področij – Inovatika to uspešno uvaja v svoje proizvode. Rast zaposlovanja je hitra, a usklajena s postopki in potrebami. Serijska proizvodnja pa že teče in tudi na tuje trge že vstopamo.«