Kakovost peletov: Le tretjina vzorcev ustreza

14. 2. 2013 | Besedilo: Barbara Primc

peleti, izgorljivost, pepel, ogrevanje

Čedalje bolj razširjena uporaba obnovljivih virov za ogrevanje je logična posledica naraščanja cen fosilnih goriv. V letošnji kurilni sezoni se je izrazito povečala zlasti uporaba peletov in s tem ponudba tega kuriva v trgovskih centrih in na drugih prodajnih mestih. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije ugotavljajo, da ni vsak pelet, ki pride na slovenski trg, primeren za rabo v manjših kurilnih napravah ali kaminskih pečeh – v najvišji kakovostni razred se je uvrstilo manj kot 20 odstotkov vzorcev peletov, ki so jih testirali v svojem laboratoriju.

Po besedah dr. Nike Krajnc, vodje oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije, je v zadnjih mesecih veliko ljudi pri njih iskalo informacije o kakovosti peletov, ki jih je mogoče dobiti na trgu. V trgovskih središčih v Ljubljani in okolici ter pri nekaterih dobaviteljih so zato naključno izbrali pelete 16 proizvajalcev iz različnih držav in jih testirali v laboratoriju za biomaso na Gozdarskem inštitutu Slovenije, laboratoriju za goriva Termoelektrarne toplarne Ljubljana in laboratoriju na oddelku za lesarstvo biotehniške fakultete. Pri tem so, poudarja Krajnčeva, uporabili metode, skladne z evropskimi standardi za biogorivo, zanimalo pa jih je predvsem, koliko ponudnikov dosega najvišji kakovostni razred in pri koliko dobaviteljih je deklaracija na embalaži ustrezna.

Analizirani vzorci peletov so bili na splošno slabi, saj se je v najvišji kakovostni razred A 1 uvrstilo manj kot 20 odstotkov vzorcev, čeprav je bilo na deklaracijah navedeno, da gre za »visoko kakovostne pelete«. Pelete za neindustrijsko rabo sicer razvrščamo v tri kakovostne razrede (A 1, A 2 in B), razlike med njimi pa so predvsem v največjem dovoljenem deležu pepela in mehanski obstojnosti peletov.

Najbolj problematičen je delež pepela

Pri razvrščanju vzorcev v kakovostne raz­rede se je pokazalo, da je najbolj problematična lastnost delež pepela, ki je presegal dovoljene vrednosti. Zahteve najvišjega kakovostnega razreda so izpolnjevali le trije vzorci, v drugega (A 2) se jih je uvrstilo pet, v tretjega (B) dva vzorca, kar šest pa je bilo neustreznih. Preveč pepela dajo zlasti peleti iz ostankov listavcev, ki poleg tega vsebujejo preveč lubja. Izdelani pretežno iz smrekovega lesa brez lubja dovoljenih vred­nosti pepela ne presegajo. Prvi večinoma prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije, drugi iz sosednje Avstrije, pravi sogovornica in doda, da tako slabih rezultatov niso pričakovali.

Kakovost peletov je odvisna tudi od vsebnosti vode, ki naj ne bi presegala 10 odstotkov glede na maso. V povprečju je bila vsebnost 6,9-odstotna, presežena je bila le v dveh vzorcih, pri dveh pa je bila celo izrazito nizka. Analiza mehanske obstojnosti peletov je dala zadovoljive rezultate – v najvišji kakovostni razred se je uvrstilo 13 vzorcev, trije niso izpolnili pogojev za umestitev v razred B, eden pa je med testiranjem močno razpadel.

Na embalaži je običajno deklaracija, ki med drugim navaja mejne vrednosti za izbrane lastnosti kakovosti peletov. Preverjanje naključno izbranih ponudnikov pa je pokazalo, da je zgolj branje deklaracije lahko premalo, saj navedene vrednosti pogosto ne ustrezajo dejanskim lastnostim peletov v vrečah. V tem primeru gre za zavajajoče dejanje podjetja, ki je izdelek dalo na trg oziroma ga označilo z neustreznimi podatki, pravi tržni inšpektor Aleksander Golob in doda, da doslej na inšpektoratu še niso dobili nobene prijave zaradi neustrez­ne kakovosti peletov, je pa takšna analiza dobra podlaga za morebitno prijavo.

Na inštitutu pravijo, da za zdaj ne razmišljajo o prijavi, prav tako ne razkrivajo imen posameznih dobaviteljev oziroma proizvajalcev. Kot že rečeno, so testirali 16 vzorcev proizvajalcev iz različnih držav, a jim pri vseh sploh ni uspelo razbrati izvora. Krajnčeva pravi, da tega podatka običajno ni bilo na embalaži peletov, ki na slovenski trg prihajajo prek distributerjev, in ne neposredno od proizvajalca. Od tistih z znanim izvorom (11 vzorcev) jih je bilo največ z območja Bosne in Hercegovine (4), iz Hrvaške (3), po enega pa so imeli iz Slovenije, Avstrije, Poljske in Rusije. Kakor pravijo, želijo kupce opozoriti, da ni vsak pelet, ki pride na slovenski trg, primeren za rabo v manjših kurilnih napravah ali v kaminskih pečeh, zato bodo naključna testiranja vzorcev opravljali tudi v prihod­nje, v analize pa vključili še več manjših slovenskih proizvajalcev.

---

Povprečna cena analiziranih peletov v 15-kilogramski embalaži je bila 3,67 evra, vendar višja cena ne zagotavlja tudi višje kakovosti.

KOMENTARJI

Stanislav
15. 2. 2013 19:17

V podjetju Imles-Drvanadom pozdravljamo testiranje peletov ,saj je premalo širše znanih pojmov glede na kakovost samih peletov način in vrsto proizvodnje ter primerljivosti peči in gorilcev za različne standarde peletov. Naše podjetje želi javno analizirati vse pelete ki jih uvažamo in vam vzorce z veseljem pošljemo v preizkus ,saj je naš cilj prodajati kakovostne pelete različnih cenovnih razredov in kakovostnih razredov.Poudarjam da je pomemben preiskus v peči potrošnika preden se le ta odloči za nakup saj niso vsi peleti iste kvalitete zato cenejši goriijo odlično v kakovostnih pečeh dražji z višjo kvalitetno normo pa v vsaki peči. Vsaka naša stranka dobi račun za nakup peletov in v primeru da peleti ne ustrezajo jih brezplačno zamenjamo ali poiščemo skupno rešitev. Lep pozdrav

katjaj
15. 2. 2013 11:43

Objavljamo odgovor Dr. Nike Krajnc: Spoštovani, veseli me, da vas zanimajo naši rezultati. Mi smo se odločili, da bomo naredili neodvisno raziskavo kakovosti pelet zaradi velikega zanimanja za pelete v zadnji kurilni sezoni. Opazili smo, da se na trgu pojavljajo novi ponudniki pa tudi novi proizvajalci (iz Slovenije). Ker se strokovno že vrsto let ukvarjamo s področjem rabe lesa v energetske namene in zadnja leta večino pozornosti namenjamo polenom in sekancem, smo se odločili, da pogledamo tudi kaj se dogaja na trgu s peleti. V začetni fazi smo se odločili za neodvisno raziskavo in za objavo podatkov izključno anonimno - torej brez navajanja proizvajalcev ali ponudnikov. Vse meritve so bile narejene v skladu z veljavnimi EU CEN standardi. Del meritev smo naredili v našem laboratoriju del pa v laboratoriju TE-TOL v Ljubljani. Vzorci pelet so bili kupljeni (16 vreč po 15 kg) v decembru pri posameznih ponudnikih v okolici Ljubljane. Torej na izbor proizvajalcev ali ponudnikov nismo vplivali. Vzorci pa so bili vzeti skladno z EU CEN standardom. V kolikor ne zaupate našim metodam se lahko oglasite na inštitutu in vam bomo pokazali naš laboratorij in vas seznanili z našim delom. Menim, da so očitki o neverodostojnosti naših analiz neupravičeni in predvsem neutemeljeni. Kar se tiče statusa Gozdarskega inštituta in načina financiranja našega dela pa me prav tako veseli, da ste opozorili na velik problem financiranja znanosti. Inštitut je javni raziskovalni zavod in naš ustanovitelj je res država, vendar to ne pomeni, da smo 100 % financirani iz javnih sredstev (kot nekateri drugi sektorji javne uprave). Inštitut zagotavlja velik delež sredstev iz evropskih in tržnih projektov. Delež denarja, ki ga dobimo neposredno iz ministrstev je vezan izključno na naloge Javne gozdarske službe (MKO) in Programske skupine (ARRS). Ti dve aktivnosti imate določen in odobren program dela in analiza kakovosti pelet ni bila izvedena v okviru teh nalog. Naša analiza ni bila narejena neposredno iz javnih sredstev, ni bila narejena v okviru projektov, ki jih financirajo naša ministrstva, ampak je bila narejena v okviru tržne dejavnosti Gozdarskega inštituta Slovenije. Torej je vaš očitek o nenamenski porabi javnih sredstev neupravičen in krivičen. Bi bili pa zelo veseli, če bi nam ministrstva financirala naše raziskovalno delo in nas tako razbremenila dnevnega iskanja projektov in sredstev za naše raziskovalno delo. Ker nam dejavnost anonimnega pošiljatelja ni znana, je zahteva nekoliko nenavadna in nam postavlja vrsto upravičenih dvomov. Smo pa vedno odprti za sodelovanje, predvsem po principih tržnega gospodarstva. Če ima kdorkoli konkreten poslovni interes po analizah, se lahko vedno obrnete na nas, raziskave in analize pa kot drugi poslovni objekti opravljamo v skladu s principi tržne ekonomije. Skratka menim, da imamo vso svobodo, da rezultatov ne objavimo, hkrati pa obljubljam, da bomo z analizami nadaljevali in v nadaljevanju našega dela objavili bolj natančne rezultate, ki bodo zadovoljili interese in zanimanje potrošnikov. Dr. Nike Krajnc Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Julka Pici
15. 2. 2013 06:43

Popolnoma se strinjam z prejšnjim komentatorjem, Gozdarski inštitut Slovenije je ustanova, ki se v celoti financira iz javnih sredstev, to je iz sredstev davkoplačevalcev, zato mi ni jasno, da so ti podatki tajni, razen če je raziskava opravljena nestrokovno in bi zaradi tega bi bili potrošniki zavedeni, proizvajalci in prodajalci oškodovani zaradi neverodostojnih rezultatov raziskave. V tem primeru pa mi ponovno ni jasno zakaj tak inštitut financiramo iz javnih sredstev in bi se morali vprašati, ali ne gre tukaj za neupravičeno trošenje davkoplačevalskega denarja.

boskec
14. 2. 2013 11:26

V bistvu niste povedali nič novega. Tisti, ki pelete uporabljamo in smo že naleteli na katastrofalen izdelek poznamo dobro robo, ki pa jo na žalost pri nas skoraj ni mogoče dobiti. Če hočete pomagati uporabnikom, povejte kateri proizvajalec oz. prodajalec prodaja ustrezne izdelke glede na testiranje, tisti ki pa ne ustrezajo, pa ga je potrebno kaznovati, saj zavajajo potrošnike.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE