Test peletov: raznolika ponudba, dvomljiva kakovost

9. 9. 2015 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Ljubo Vukelič/dokumentacija Dela

ZPS, test peletov, peleti, ogrevanje

V laboratoriju za lesna goriva Gozdarskega inštituta Slovenije so v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije tudi letos vzeli pod drobnogled kakovost peletov. Tokrat so testirali 49 vzorcev; polovico so jih kupili pri nas, polovico na Švedskem in Češkem. Rezultati so za slovenske ponudnike (in s tem slovenske potrošnike) porazni.

Povprečna ocena peletov, kupljenih na slovenskem trgu, je dosegla le 44 odstotkov, medtem ko so testirani švedski in češki peleti občutno kakovostnejši – povprečna ocena prvih je znašala 70 odstotkov, povprečna ocena drugih pa 66 odstotkov. »Z letošnjim testom smo postavili ogledalo slovenskim ponudnikom, saj smo rezultate primerjali tako s podobno razvitim češkim trgom kot z enim največjih evropskih trgov za pelete, švedskim,« pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije dodajajo, da je namen takšnih testov ozavestiti potroš­nike o kakovosti tega vse bolj pomembnega lesnega energenta: »Želeli smo vključiti čim več različnih ponudnikov iz različnih slovenskih regij. Skupaj smo zato analizirali 25 vzorcev peletov v 15-kilogramskih vrečah, ki smo jih julija kupili v 20 prodajalnah v 14 mestih po Sloveniji. Medtem ko smo za lansko analizo pelete kupili le v večjih trgovskih centrih, smo jih letos tudi v lokalnih prodajalnah, kot so kmetijske zadruge, in skladiščih spletnih ponudnikov.«

Ponudba je raznolika, cene prav tako (od 3,2 do pet evrov za 15-kilogramsko vrečo), označevanje pomanjkljivo, kakovost pa pogosto dvomljiva. Med 25 v Sloveniji kupljenimi vzorci je bilo šest zelo dobrih in so se uvrstili v kakovostni razred A1. Prav tako šest se jih je uvrstilo v razred A2, štirje v razred B, kar devet pa jih je bilo neustreznih oziroma jih zaradi odstopanja nekaterih parametrov sploh ni bilo mogoče razvrstiti v kakovostne razrede.

»Bistveno višji delež kakovostnih peletov pa je bil ugotovljen za vzorce, ki smo jih analizirali za češko in švedsko zvezo potrošnikov. Iz Švedske smo prejeli 10 vzorcev različnih proizvajalcev, kar 80 odstotkov jih je glede na izmerjene vrednosti parametrov ustrezalo kakovostnemu razredu A1. Iz Češke smo prejeli 14 vzorcev, glede na rezultate analize pa jih je bilo mogoče 71 odstotkov razvrstiti v kakovostni razred A1,« pravijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Tabelo z rezultati testa najdete na tej povezavi, podrobnejše izsledke analize pa na spletni strani ZPS in v poročilu Gozdarskega inštituta Slovenije.

Največji pomanjkljivosti: pepel in mehanska odpornost

Lanski test je v primerjavi s predlanskim pokazal, da se je kakovost peletov, ki so naprodaj pri nas, izboljšala, rezultati letošnjega pa (spet) kažejo drugačno sliko. »Bolj verjetno je, da boste naleteli na pelete, ki ne ustrezajo nobenemu standardu kakovosti, kot na takšne, ki s svojimi lastnostmi spadajo v kakovostni razred A1 ali A2 – pelete iz omen­jenih razredov tudi edine priporočamo za nakup, saj zagotavljajo najbolj kakovostno in do okolja prijaznejše ogrevanje,« pravijo na ZPS.

Najvišjemu standardu glede ostankov pepela je ustrezalo le osem od 49 vzorcev. »Razlika med najboljšima (Hasslacher Bio Pellets in RZ Pellets) ter najslabšim vzorcem (Bklik lesni peleti) je več kot občutna: za prvima ostane zgolj 0,37 odstotka pepela, za najslabšim pa 2,71 odstotka ali več kot sedemkrat več. To pomeni, da je treba posodo za pepel prazniti sedemkrat pogosteje, poleg tega je zaradi večje količine pepela večja možnost nastanka žlindre, zaradi česar se lahko učinkovitost občutno spremeni in so izkoristki kotla manjši,« opozarjajo na ZPS.

Druga težava slovenskih peletov je slaba mehanska obstojnost. Pri petih vzorcih je bila namreč slabša od 96,5 odstotka, kar je mejna vrednost za kakovostni razred B, zato so dobili oceno nezadovoljivo. Pri treh je bila izmerjena ravno mejna vrednost, zato so prejeli oceno pomanjkljivo. Tudi pri tem preizkusu so razlike zgovorne, navajajo na ZPS: »Pri najboljših peletih (Schweighofer) se je 'v prah' spremenilo zgolj 0,55 odstotka mase, pri najslabših (Eko Pelet Habjan & Habjan) pa kar 7,42 odstotka. To v praksi pomeni, da boste v peč namesto 15 kilogramov peletov stresli več kot kilogram prahu, ki lahko povzroči težave in zastoje pri njihovem transportu iz zalogovnika v kurišče. Zaradi manjše mehanske obstojnosti se bo v zalogovniku in skladiščnem prostoru bolj prašilo.«

Za precej kritičen dejavnik se je na letoš­njem testu izkazala tudi gostota nasutja. Kar pri štirih vzorcih so namreč izmerili podstandardno gostoto (mejna vrednost za vse tri kakovostne razrede je 600 kg/m3), noben slovenski vzorec pa pri tem preizkusu ni dobil ocene zelo dobro. »Največjo gostoto nasutja 672,05 kg/m3 smo izmerili pri peletih nemškega izvora German Pellets – Premium Holzpellets. Med peleti slovenskega izvora smo največjo gostoto nasutja (668,23 kg/m3) izmerili pri peletih Bio Profit – lesni peleti proizvajalca Profiles,« navajajo na Gozdarskem inštitutu. Na ZPS dodajajo, da gostota nasutja za potrošnika ni nepomemben podatek: »Pri letni količini peletov (okrog pet ton) se gostota nasutja že pozna, saj se skladiščna prostornina z majhno gostoto nasutja poveča. Če primerjamo pelete z največjo in najmanjšo gostoto nasutja, se pri letni porabi pet ton potrebni skladiščni prostor zaradi premajhne gostote nasutja poveča za skoraj dva kubična metra.«

Še vedno pomanjkljivo označevanje

Ob preverjanju kakovosti peletov, ki je najpomembnejši del testa, vsako leto ocenjujejo tudi kakovost označevanja. »Podatek, ki je morda za koga nepomemben, postane odločilen, ko želimo kupiti kakovostne palete 'na slepo', ne da bi imeli informacijo o rezultatih testa. Po našem mnenju bi morali imeti vsi vzorci označbe z nedvoumno informacijo o tem, kaj je pakirano v vreči,« poudarjajo na ZPS.

Za potrošnika najbolj zanesljiv podatek je zagotovo certifikat kakovosti ENplus ali DINplus. Tokrat so ga opazili na devetih vrečah, bil je tudi na vseh šestih vzorcih, ki so dobili oceno »zelo dobro« (certifikat sicer zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti A1). Pri treh vzorcih je bil označen standard A2, a ga vzorca Šišarka Pellet di Puro Legno in Forest Pellets zaradi prevelikega ostanka pepela na testu nista dosegla – oba ustrezata razredu B.

Letošnji test je sicer pokazal, da se na trgu povečuje število peletov, ki ustrezajo kakovostnemu razredu A1, a je po drugi strani še vedno mogoče najti veliko črnih ovc, zato na ZPS potrošnikom odsvetujejo kupovanje na slepo: »Vsi najboljši peleti imajo na vreči vidno označen certifikat ENplus A1, kar je še vedno najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu. Pelete kakovostnega razreda B (na našem ocenjevanju smo jim dali oceni povprečno ali pomanjkljivo) kupujte le izjemoma.«

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE