Slovenski oreh: »Ljudje ga rabijo za neki kruh v božičnih dneh«

19. 12. 2007 | Besedilo: Brane Piano, Delo | Fotografije: Igor Modic

orehi, zmrzal, dosje, sadno drevje, lupinarji

Ob omembi orehov največkrat pomislimo na orehovo potico, pri orehu morda na drevo, ki se je pri starih starših mogočno košatilo ob domačiji. Orehe, kakor imenujemo tako drevo kot plod, v katerem je jedrce, v Sloveniji sadimo in uporabljamo dolgo. Že Valvasor je pisal: »Oreh je v deželi precej razširjen. Ljudje ga sušijo za jed, a ga tudi rabijo za neki kruh v božičnih dneh, čemur rečejo potica.«

Že od leta 1999 si slovenski pridelovalci orehov in lešnikov prizadevajo, da bi domače kupce poučili, da je preudarno biti izbirčen tudi pri nakupu orehov – ni nujno, da imajo iz drugih delov sveta uvoženi orehi povsem enak okus, saj morda niso pridelani, luščeni in skladiščeni tako, da bi se njihova kakovost mogla primerjati s slovenskimi orehi.

Navadni oreh zraste do 35 metrov visoko in ima tako ženske kot moške cvetove, ki cvetijo malo pred ženskimi. Oplojuje jih veter, plod pa je sprva zelen in koščičast, a se jeseni obarva rjavo in takrat osrednji del plodu otrdi v veliko koščico z jedrcem. Orehovo drevo ima rado sončne lege, občutljivo je za spomladanske zmrzali, ne mara vetrovnih leg in premokrih tal. Prav lepo pa uspeva na strmih in skalnatih tleh. Posebnost oreha je tudi, da obrodi šele po desetih letih in polno rodnost doseže šele pri starosti 30 let. Snovi, ki jih vsebuje vsa rastlina, predvsem pa listi, odganjajo uši in druge žuželke. Nezreli plodovi so sprva polni vitamina C, zreli plodovi pa imajo visoko energijsko vrednost. V farmaciji in lepotni industriji uporabljajo izvlečke iz listja, lubja in plodov za različne namene, predvsem pa so zanimivi njihovi protivirusni in protibakterijski učinki. V domačem zdravilstvu že stoletja velja, da so prevretki iz delov orehovega drevesa dobri za lajšanje različnih težav, najbolj znan pa ostaja domači orehovec, pripravljen iz zelenih plodov, namočenih v alkoholu, ki lajša prebavne težave.

Orehe so uporabljali že stari Grki in Rimljani, med slovenskimi ljudskimi modrostmi pa morda kaže omeniti tisto, da se v letu po dobri letini orehov obeta veliko nezakonskih otrok. V slovenščini najdemo tudi veliko ekspresij: streti trd oreh, ni vredno piškavega oreha …

Lupinarji

V Sloveniji se s pridelavo orehov in lešnikov na okolju prijazen način ukvarja približno 150 manjših posestnikov. Združeni so v Slovensko strokovno društvo lupinarjev s sedežem v Mariboru. Njihova predsednica in mentorica dr. Anita Solar poudarja, da so orehi priporočljiv sestavni del zdrave prehrane, v društvo povezane pridelovalce pa strokovno nadzorujejo in jim svetujejo strokovnjaki. Društvo si prizadeva za spodbujanje uživanja zdravih orehov in lešnikov slovenske pridelave ter za ohranjanje kulturne krajine.

Slovenski nasadi orehov in leske so najpogosteje veliki od enega do dveh hektarjev, kar je v primerjavi z zahodnimi državami zelo malo. Majhnost nasadov narekuje tudi izbiro načina pridelave. V velikih tujih nasadih je ta intenzivna, urejeno imajo namakanje, uporabljajo umetna gnojila in zaščitna sredstva. V Sloveniji gre, nasprotno, za ročno obdelavo in sonaravno pridelavo z minimalno uporabo kemičnih sredstev. Domači pridelovalci se zato po količini pridelka ne morejo kosati tujimi, se pa lahko pohvalijo z naravnimi plodovi, ki niso preobremenjeni s kemičnimi sredstvi, s pravočasnim pobiranjem in primerno dodelavo pa poskrbijo za dolgotrajno visoko kakovost jedrc.

Solarjeva pojasnjuje: »Člani društva smo se odločili za različne načine pridelave. Prevladujeta integrirana in ekološka pridelava. Način pridelave preverjajo pooblaščene kmetijske ustanove, ki nam izdajajo certifikate o ustreznosti pridelave in kakovosti pridelka.«

Društvo je letos registriralo tudi blagovno znamko Slovenski oreh. Tako je na domačih trgovskih policah že mogoče najti orehova jedrca z nalepko, ki prikazuje stilizirano slovensko domačijo z orehovim drevesom na dvorišču in tako simbolizira tradicionalno vzgojo orehov na našem podeželju. Uporabljati jo smejo le člani društva, ki so se vključili v sistem prodaje pod blagovno znamko Slovenski oreh, s tem pa se obvežejo, da bodo spoštovali mednarodne standarde kakovosti, ki se nanašajo na notranjo in zunanjo kakovost orehov in veljajo za vse pridelovalke, članice Evropske unijo. Ta pravila med drugim določajo celo, da smejo jedrca vsebovati največ osem odstotkov vlage, posebni tržni standardi pa predpisujejo načine pakiranja in označevanja orehov. »V društvu menimo, da je naše delovanje koristno tudi za širšo družbo, saj je urejen nasad del naše kulturne krajine, kakovostno in na čimbolj naraven način pridelano sadje pa pomemben prispevek k zdravemu načinu prehranjevanja. Zato načrtujemo tudi blagovno znamko za slovenske lešnike,« dodaja Anita Solar.

Orehova jedrca

Orehova jedrca so cenjeno živilo, v katerem je veliko koristnih maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov, rudninskih snovi in vitaminov. Večina maščob v njih je nenasičenih, prav tistih, ki vežejo proste radikale v celicah in znižujejo slabi holesterol. Pomembna sestavina orehov so polifenolne spojine, ki lahko s svojim antioksidativnim delovanjem vplivajo na manjši pojav rakavih obolenj, očesne mrene, pa tudi možganske in srčne kapi. Vitamin E, ki ga je v orehovih jedrcih stopetdesetkrat več kot v govejem mesu, deluje kot naravni antioksidant in preprečuje nastanek raka na prostati in pljučih. Orehi kažejo tudi pozitivne učinke pri diabetesu. Po izsledkih avstralskih raziskav je z zaužitjem osmih do desetih orehov na dan mogoče zavreti razvoj diabetesa v zgodnji fazi. Španske raziskave kažejo, da dieta z orehi izboljša stanje celičnih sten v krvnih žilah. Orehi varujejo njihovo zdravje, pa tudi obnavljajo že poškodovane celice in jih naredijo bolj prožne.

Zaradi vsega tega sodijo orehova jedrca med funkcionalno hrano in varna živila. Po mnenju zdravnikov in strokovnjakov za prehrano bi jih morali uživati vsak dan, kar priporočajo tudi vse bolj priljubljena tradicionalna sredozemska prehranska piramida in novejša harvardska dieta.

Delo in dom, 19. december 2007

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE