Alternativni toplotnoizolacijski materiali: Od volne do plute

27. 9. 2006 | Besedilo: Katarina Nemanič | Fotografije: arhiv proizvajalcev

Alternativni toplotnoizolacijski materiali, volna, pluta, dosje

Izolacijskim materialom, kot so celulozni in lesni kosmiči, ovčja volna, pluta, vermikulit in perlit, ekspandirana glina in penjeno steklo, pogosto rečemo tudi ekološki. Takšna oznaka je lahko nenatančna, saj strokovnjaki in različni viri izolacijske materiale raje delijo le na naravne in umetne. Vsi imajo namreč prednosti in pomanjkljivosti, ki se nanašajo na njihov izvor, toplotnoizolativne lastnosti, količino porabljene energije za njihovo obdelavo in pripravo, različne dodatke in obremenitev okolja po njihovi uporabi ob razgradnji. Tokrat predstavljamo izolacije iz materialov, ki so naravni, hkrati pa jih zaradi njihove redkejše uporabe uvrščamo med alternativne.

Izolativne materiale lahko uvrstimo med ekološke le, če hkrati izpolnjujejo več zahtev. Biti morajo naravni, za njihovo obdelavo se mora porabiti čim manj energije, pri tem pa naj jim ne bi dodajali človeku in okolju škodljivih primesi in spojin. Njihova nahajališča naj bi bila čim bliže, da se izognemo dolgim prevozom in obremenitvam okolja, povezanim s tem, po uporabi pa ne smejo onesnaževati okolja.

Celulozni kosmiči

Izolacija iz celuloznih kosmičev je izdelana iz starega papirja, ki ga najprej grobo razrežejo, potem pa mu med posebnim postopkom razvlaknjenja dodajo borovo sol. Ta na kosmičih naredi impregnacijski sloj, ki ščiti izolacijo pred plesnijo in insekti. Zaradi dodane borove soli je treba pri delu z njimi uporabljati zaščitna sredstva. Tako pripravljeni kosmiči so primerni za izolacijo streh in stropov ter suhomontažnih podov, uporabljajo pa se tudi v hišah z leseno votlo konstrukcijo in na stenah.

Celulozni kosmiči so lahko v razsutem stanju, stiskajo pa jih tudi v mehkovlaknaste plošče, ki so primernejše za oblaganje sten. V prvem primeru se izolacija na površino ali v kalup vpihuje s posebnim strojem. Prav način vgradnje je ena od prednosti, ki jih strokovnjaki poudarjajo. Z vpihovanjem namreč dosežejo, da se kosmiči enakomerno razporedijo po površini in zapolnijo vse dele, tudi težko dostopne kote. Izognejo pa se vsem stikom, brez katerih ne gre pri izolacijah, ki so v obliki plošč. S posebno tehniko mokrega pršenja se ta vrsta izolacije lahko nanaša tudi na stene.

Poleg tega da je izolacija reciklirani naravni material, za obdelavo katerega je potrebne malo energije, ima tudi dobre toplotnoizolativne lastnosti z 12- do 15-urnim časovnim zamikom. To pomeni, da toliko časa zadržuje toploto, preden ta lahko preide v prostor. Pozimi zadržuje toploto v prostoru, poleti pa je vanj ne prepušča.

Njena toplotna prevodnost je od 0,040 do 0,045 W/mK. Priporočajo približno 10 do 12 centimetrov debelo plast nanosa na ali v stenah in 20 do 25 centimetrov za izolacijo podstrešja, kar pomeni približno 0,45 W/m²K toplotne prehodnosti. Z vgradnjo papirnate parne ovire dobro uravnava tudi zračno vlago, saj lahko sprejema in oddaja veliko vodne pare, ne da bi izgubila toplotnoizolativne lastnosti.

Lesni kosmiči

Tako kot izolacija iz celuloze so tudi lesni kosmiči lahko v razsuti obliki, lahko pa jih s posebnimi mineralnimi vezivi oblikujejo v plošče. Način vgrajevanja lesnih kosmičev je podoben kot pri celuloznih, torej tudi s to izolacijo lahko zapolnimo najteže dostopne dele. Izognemo se nastanku zračnih žepov in režam na stikih.

Lesni kosmiči v razsuti obliki so primerni za izolacijo vseh delov hiše, vse pogosteje pa se uporabljajo za izolacijo mansardnih stanovanj, kjer priporočajo 25 centimetrov debel sloj. Če želimo z njimi izolirati stene, pa je treba narediti konstrukcijo, v katero jih lahko vpihujejo. Zato so za stene, ki so lahko iz različnih materialov, primerne plošče iz lesnih vlaken, ki jih lahko tudi ometavamo. Na stenah je priporočljiva debelina 10 do 12 centimetrov.

Izolacija dobro sprejema in oddaja vlago, zato je, zagotavljajo strokovnjaki, v hišah zelo dobra mikroklima. Namesto parne zapore se vgradi parna ovira, ki omogoča prehod vodne pare. Lesni kosmiči imajo zelo veliko gostoto in toplotno prehodnost približno 0,4 W/m²K. Med dobrimi lastnostmi navajajo tudi velik časovni zamik prehoda toplote, kosmiči se ne posedajo, hkrati pa so dober zvočni izolator.

Pluta

Pridobivajo jo na plantažah plutovca na Portugalskem, Španiji in Afriki, kot toplotnoizolacijski material pa jo uporabljajo že zelo dolgo. Izdelujejo jo v obliki plošč različnih debelin, primerna je za izolacijo zunanjih in notranjih sten, lesenih konstrukcij, tal in tudi podstrešij.

Pluta je naravni material, za obdelavo katerega ni potrebne veliko energije. Zaradi vsebnosti naravnih sokov ji ni treba dodajati lepil in organskih topli. Med prednostmi strokovnjaki omenjajo še dobro toplotno in zvočno izolativnost, trdnost in obstojnost, dobro paroprepustnost, hkrati pa ne vpija kondenza. Poleg tega je po navedbah strokovnjakov odporna proti glodavcem in žuželkam.

Na zunanjih stenah se z lepljenjem vgrajujejo plošče debeline od 8 do 12 centimetrov, kar zagotavlja toplotno prehodnost od 0,38 do 0,45 W/m²K. Primerna je za oblaganje sten iz vseh gradbenih materialov razen iz lesnih špalet. Vgradnja plute je preprosta, na zid se lepi s posebnimi lepili za pluto, ko se posuši, je primerna tudi za ometavanje z notranjimi ometi ali na zunanji strani zidu z zunanjimi zaključnimi ometi.

Ovčja volna

Kot toplotni izolator se ovčja volna največkrat uporablja za izolacijo vodovodnih in drugih cevi v hišni napeljavi. V zadnjem času pa je na trgu tudi ovčja volna, ki je primerna za izolacijo podov, podstrešij in votlih, lesenih stenskih konstrukcij.

Na voljo je v štiri do devet centimetrov debelih in do šest metrov dolgih iglanih ploščah ali v razsutem stanju. Za proizvodnjo ne potrebuje dodatnih energentov, za zmanjšanje vnetljivosti in proti zajedavcem pa ji dodajajo borove soli.

Velja za dober toplotni izolator, pri debelini 10 centimetrov je njena toplotna prehodnost približno 0,4 W/m²K. Je paroprepustna, zato omogoča dobro bivalno okolje. Dobro tudi uravnava vlažnost, saj lahko sprejme in odda vlage do 30 odstotkov svoje mase, ne da bi se zelo spremenile njene toplotnoizolativne lastnosti, navajajo strokovnjaki.

Vermikulit

Manj znani toplotnoizolacijski material vermikulit je mineral, sestavljen iz več plasti, ki ga pridobivajo iz istoimenske rude. Njegova nahajališča so v Rusiji, Indiji in Južni Afriki. Obdelujejo ga s segrevanjem, natančneje ekspandiranjem, tako da se med delce ujame zrak, ki daje razmeroma dobre toplotnoizolativne lastnosti. Za to je potrebne veliko energije, saj se ruda peče na 1000 stopinjah Celzija. Izdelujejo ga v različnih granulacijah.

Material je zelo lahek in negorljiv, ima videz peska, na otip pa je topel. Primeren je za izolacijo podov, pri čemer ga mešajo s cementom in vodo, lahko pa se doda tudi pesek. Strokovnjaki pravijo, da je zaradi majhne mase zelo primeren na izdelavo tlakov tam, kjer niso mogoče večje obremenitve. Poleg tega poenostavi pripravo tal za oblaganje z zaključnimi tlakovci, saj ni potrebna druga izolacija in izdelava naklonskih estrihov. Vgrajuje se lahko neposredno na beton, ko se posuši, pa se nanj položi zaključna talna obloga.

Primeren je tudi za ometavanje notranjih in zunanjih sten, v razsuti obliki pa za izolacijo med tramovi stropnih konstrukcij ter za izolacijo ravnih betonskih streh namesto peska, saj je kar 20-krat lažji. Kljub temu da je na otip topel material, ima slabše toplotnoizolativne lastnosti kot drugi izolatorji, zato je treba nanesti dvojno debelino.

Perlit

Podoben material kot vermikulit je perlit. Tudi ta je slabši toplotni izolator, zato ga pomešajo v malto ali klasični zidarski fasadni omet za ometavanje zidov iz izolativnih opek, kot sta poroterm in goroterm. V teh opekah so že uporabljene sestavine, ki jim dajejo določene toplotnoizolativne lastnosti. Pri takšni sestavi zidu dosežemo podobne izolacijske vrednosti kot pri klasični opeki, obloženi z drugo vrsto izolacije.

Vendar kakor pravijo strokovnjaki, se mešanice s perlitom vse manj uporabljajo, saj jih izpodriva ekspandirani polistiren v obliki razsutih kroglic, ki se lahko meša v omete in prav tako na zid nanaša strojno.

Penjeno steklo

Toplotna izolacija iz penjenega stekla se pri gradnji hiš uporablja zelo redko, kljub temu da je, kakor pravijo strokovnjaki, dober toplotni izolator, paroprepusten in negorljiv.

Primerno je predvsem za izolacijo predelov, kjer vladajo posebne razmere. Priporočajo ga za izolacijo stranskih sten pri temeljih in delov pod njimi, betonskih sten kleti in ravnih streh. Odporno je namreč na zelo nizke temperature in velike obremenitve, hkrati pa je zelo lahko in odbija vodo.

Ekspandirana glina in trstika

Za izolacijo sten se uporablja kot zaključni zunanji ali notranji omet. Primerna je predvsem pri montažnih hišah z leseno konstrukcijo, saj jim glineni omet podaljšuje čas zadrževanja toplote v steni. Za montažne hiše je namreč pogosto značilno, da slabo akumulirajo toploto, kar pomeni, da se hitro ohlajajo in tudi segrevajo. Glineni ometi se prav tako uporabljajo za ometavanje betonskih sten ter opečnih zidakov.

Podlaga za glineni omet so pogosto plošče iz trstike, ki so dobro paroprepustne, obstojne in zaradi velike vsebnosti silicijeve kisline težko gorljive. Hkrati uravnavajo vlago v prostoru.

Kombinacija gline in trstike omogoča popolnoma naravno toplotno izolacijo, ki je poleg tega ekološko neoporečna, saj jim ne dodajajo nobenih okolju ali ljudem škodljivih snovi.

Cene

O natančnih cenah posameznih vrst izolacije je težko govoriti, saj so odvisne od oblike, debeline, gostote in tudi vgradnje. Lahko pa naredimo primerjavo v odstotkih glede na pri nas še vedno najbolj razširjeni vrsti toplotne izolacije iz kamene volne in ekspandiranega polistirena. Primerjali smo izdelke višje kakovosti. Tako je na primer cena izolacije iz celuloznih kosmičev večja za približno 30 odstotkov.

Cena lesnih kosmičev je odvisna od njihove gostote. Pravijo, da so lesni kosmiči z gostoto 50 kg/m³ dražji od kamene volne nižje gostote in cenejši od tiste z gostoto na primer 45 kg/m³.

Pluta je pri enakih izolativnih lastnostih dražja za približno 30 do 40 odstotkov, enako velja za vermikulit, če upoštevamo samo material. Pri izdelavi talne podlage, kjer ni potrebna druga izolacija ter suhi estrih, pa so skupni stroški malo nižji. Kvadratni meter 12 centimetrov debele plošče iz ovčje volne stane nekaj manj kot 3200 tolarjev.

Maja Rožas z Vrha pri Višnji Gori živi v leseni montažni hiši, ki je v celoti izolirana z lesnimi kosmiči. Prepričalo jo je prav to, da je hiša narejena iz naravnih, do okolja prijaznih materialov, posebej pa je bila navdušena nad tem, da gre za les, ki povrh vsega prijetno diši. Vse, kar je ponudnik pred vgradnjo povedal o lastnostih te izolacije, se je potrdilo, saj poleti temperatura v hiši od jutra do večera zraste za največ dve stopinji Celzija. Kakšni so prihranki pri porabi energije za ogrevanje, ne ve, ker stroškov ogrevanja more primerjati z nobenimi drugimi. Pove le, da ima zelo majhno porabo plina, s katerim se ogrevajo.

Miran Veršnik iz Zgornje Kungote se je letos spomladi odločil za sanacijo strehe in podstrešja. Podstrešje približno 20 let stare montažne hiše je bilo izolirano z bitumensko lepenko in kameno volno. Z leti so se na stikih plošč in zunanjih robovih pojavile reže, skozi katere se je izgubilo veliko toplote, pravi Miran. Za izolacijo iz celuloznih kosmičev se je odločil prav zato, ker način vgradnje omogoča, da se kosmiči enakomerno porazdelijo in zapolnijo prav vse dele podstrešja. Naredili so poseben kalup in vanj vpihali 20-centimetrsko plast, ki se je potem nekoliko posedla in postala kompaktna. Zaradi toplotnoizolativnih lastnosti celuloznih kosmičev in kakovostne vgradnje pričakuje, da bo letošnjo zimo porabil od 10 do 15 odstotkov manj kurilnega olja, naložba, za izolacijo in izvedbo je plačal 250 tisoč tolarjev, naj bi se povrnila v treh do štirih letih.

Delo in dom, 27. september 2006

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE