Ta apnenec je namreč pred milijoni let nastal v plitvih lagunah, polnih razpadle organske snovi alg, in ko se je ta plast s poznejšimi nanosi zaprla, je nastal bitumen. Organska snov je onemogočila popolno sprijetje plasti kamnine, zato se da lomiti v plasteh. V kamnolomih v Avberju in Škrbini so ga nekdaj lomili za škrle, tradicionalno kraško kritino. »Tista na spahnjenici pri sosedu drži dež že več kot štiristo let – to je tudi zaradi bitumna.«

Pred šestimi leti se je Bortolato posvetil zgolj kamnoseštvu. Osem let dopolnilne umetnostne obrti z nočnim izpolnjevanjem naročil poleg službe je bilo namreč prenapornih. Se je pa že leta 1999 povezal z oblikovalcem Andražem Debeljakom, s katerim skupaj snujeta izdelke. »Andraž izvrstno obvlada materiale, ima posluh za mojstre in se v najinem sodelovanju posveča tudi tržnemu delu zgodbe,« pravi. Pri večini izdelkov izhajata iz tradicionalnih oblik – »veliko mi pomeni, da predmeti pri lastniku zaživijo z uporabno, ne zgolj okrasno vrednostjo« –, skupaj sta, denimo, razvila tudi takšno posebnost, kot je serija kozarcev za teran in žganje s kamnitim podstavkom in pihano kristalno čašo, ki so jo izdelali v Rogaški Slatini. Skupaj ju drži lepilo. Jernej Bortolato je leta 2007 prejel priznanje za spominek Slovenije ter bronasti ceh za kakovost in leta 2010 zlato vitico za pomemben ustvarjalni opus na področju umetnost­ne obrti na Slovenskem, ki ju podeljuje Obrtna zbornica Slovenije.

V novi številki revije Deloindom plus preberite, kako so kamen obdelovali po starem, da so dobili ravno površino, in pokukajte pod prste našemu gostitelju, ki filigranske reliefe vrezuje v kamen, kot bi bil mehka kreda.