Pluta je naravni material, ki ga pridobivajo iz lubja hrasta plutovca. Ta večinoma uspeva v sredozemskem pasu. Največ plute, približno 50 odstotkov celotne svetovne proizvodnje, pridobijo na Portugalskem, kjer gozdovom hrasta plutovca pravijo montados. Raste pa tudi na plantažah po Španiji, južni Franciji, južni Italiji ter v Maroku, Tuniziji in Alžiriji. Pluta je ekološko neoporečen material. Za njeno pridobivanje namreč ne sekajo dreves, ampak debla zgolj oluščijo. Ko odstranjujejo lubje, dreves tudi ne poškodujejo. Prvo lup­ljenje opravijo na približno 25 let starem drevesu in postopek ponovijo po najmanj devetih let, ko je lubje spet zrelo. Lupijo poleti, ko drevesa najmočneje rastejo. Pluta vsebuje 40 milijonov celic na kubični centimeter, zaradi česar je podobna satovju. Vsaka celica je napolnjena z zrakom in deluje kot miniaturni toplotni izolator, zato zagotavlja dobro zvočno izolacijo in blaži udarce.

Pluta je naravni material, za obdelavo katerega ni potrebne veliko energije. Zaradi vsebnosti naravnih sokov ji prav tako ni treba dodajati lepil in organskih topli. Zaradi svojih lastnosti (prožnost, vodoodpornost, ognjeodpornost, velika plovnost ...) se uporablja kot toplotna izolacija in za izdelavo različnih izdelkov ter dodatkov za dom. Še vedno pa je največ porabijo za izdelavo plutovinastih zamaškov za vino. Najprej jo parijo ali prekuhajo in nato razrežejo na pasove, iz katerih izrezujejo zamaške in druge predmete. Zamaške nato še ostružijo, parafinirajo in sortirajo.

Pluta kot toplotna izolacija

Pluta se kot toplotnoizolacijski material uporablja že zelo dolgo. Plošče za toplotno izolacijo so lahko različne debeline, primerne so za izolacijo zunanjih in notranjih sten, lesenih konstrukcij, tal in tudi podstrešij. ­Material zagotavlja dobro zvočno in toplot­no zaščito, poleg tega strokovnjaki poudarjajo njegovo trdnost in obstojnost ter dobro paroprepustnost. Plošče iz plute ne vpijajo vlage in so odporne proti kemikalijam ter bakterijam.

Skorjo plutovca posušijo na zraku in jo nato obdelajo z vodno paro ter zravnajo. Tako dob­ljeno naravno pluto zmeljejo. Granulat se lahko uporabi kot razsuta izolacija ali pa se dodatno obdela. Pri povišani temperaturi in tlaku celice nabreknejo in izloči se smola, ki jih poveže med seboj. Iz blokov, ki nastanejo, režejo plošče.

Že pred leti je priznani oblikovalec Jasper Morrison za nizozemski Moooi in nemško Vitro oblikoval različno velike tabureje in klubske mizice iz plutovine. Pospremili so jih z besedami, ki pojejo hvalo naravnemu materialu in poudarjajo njegovo trajnost, prijetnost na otip in lahkotnost. Za uporabo plutovine so se nedavno odločili tudi pri švedski Ikei, in sicer jo je za novo kolekcijo izbrala britanska oblikovalka Ilse Crawford. Uporabila jo je tako pri sedalih stolov in klopi, ploskvi za jedilno mizo kot pri manjših dodatkih, kot so pokrovi za steklene posode, podstavki in dno pri namizni svetilki. Plutovina se lepo poda k steklu in keramiki. To so ugotovili tudi drugi oblikovalci, ki jo največkrat kombinirajo prav s tema dvema materia­loma. Iz nje pa je nastalo še marsikaj, sklede za sadje, držala za časopise, podstavki raznih oblik, vreče za sedenje in tabureji.

Vzdrževanje izdelkov iz plute

Pohištvo iz plute je najbolje obrisati z vlažno krpo. Manjši dodatki in predmeti, ki jih lahko uporabljamo tudi v kuhinji, niso primerni za pranje v pomivalnem stroju. Prav tako ne za uporabo v mikrovalovni pečici.

Če bodo stali na sončni svetlobi, bo barva sčasoma obledela, v vodi pa bodo začasno potemneli. Ko jih posušimo, se jim povrne prvotna barva. Vedeti moramo, da je pluta naravni material, ki se s časom in uporabo stara, a to še ne pomeni, da izgublja svoje naravne lastnosti in prednosti, zaradi katerih je cenjena.