Med tistimi, ki se odločijo za nakup montažne hiše, je največ mladih, ekološko ozaveščenih, dobro preskrbljenih družin z otroki, ki poznajo prednosti montažne gradnje in želijo živeti v zdravem bivalnem okolju, pravijo v Marlesu. Največ povpraševanja je po enodružinskih hišah, velikih do 150 kvadratnih metrov. Da se ljudje danes ne odločajo več za ogromne hiše, kakor so se prejšnje generacije graditeljev, ugotavljajo tudi v podjetju Honka. Sodobne enodružinske hiše so zasnovane tako, da tudi potem, ko se otroci odselijo, niso prevelike za starše, ki ostanejo sami. Sicer pa v primerjavi s prejšnjimi leti opažajo, da so skoraj izginile zaprte garaže. Kupci se raje odločijo za nadstrešek, ki je največkrat projektiran kot podaljšana strešina.

V ospredju energijska varčnost

Majhna raba energije, zdravo bivalno okolje, ki ga zagotavljajo ekološki gradbeni materiali, in nizki stroški v življenjskem ciklu objekta so glavni razlogi, da se ljudje odločijo za montažno namesto za klasično grajeno hišo, so prepričani v podjetju Lumar. Sodobni način življenja pa spreminja tudi kulturo bivanja, pravijo v podjetju Rima, zato so danes hiše preplet arhitekturnih dosežkov, kakovosti gradnje in uresničitev želja njenih stanovalcev. V zadnjem času je močno izražen trend po bivanju v modernem, privlačnem in času primernem domu, zato so montažne hiše namenjene tudi ali predvsem tistim, ki cenijo drugačnost in so naveličani ponavljanja že videnega.

Tudi v Jelovici opažajo, da so kupci vedno bolj odprti za sodobno arhitekturo, največkrat si želijo odprto bivalno okolje, ki omogoča prilagodljivost razpoložljive površine za različne ureditve in preureditve. Še zlasti so se spremenile njihove zahteve, kar zadeva kakovost vgrajenih materialov, ki morajo biti hkrati prijazni do človeka in okolja. Opažamo, da so kupci zelo dobro seznanjeni z ekološko in energijsko varčno gradnjo, ki omogoča zdravo in kakovostno bivalno okolje. Po drugi strani ugotavljamo, da gredo nekateri v prevelike teoretične ekstreme, ki zahtevajo prevelike stroške in za uporabnika niso upravičeni ne z ekonomskega ne s praktičnega vidika.

Sodobna ali klasična različica

Najbolj priljubljena in tudi prodajana Marlesova tipska montažna hiša je model Modern oziroma njegove izpeljanke. Tako pri modernejši kot pri bolj klasični različici je osnovna notranja razporeditev enaka. Tloris pritličja je zasnovan zelo odprto, v mansardi so spalnice in mirni del hiše. Hiša se z ene strani zapira, na strani, ki je obrnjena proti dvorišču, pa omogoča panoramske poglede in ambientalno zlitje z okoljem. Oblikovana je kompaktno, z velikimi steklenimi površinami, obrnjenimi na jug zaradi boljših toplotnih dobitkov v zimskih mesecih. Tako je lahko trilitrska ali celo pasivna, odvisno od želja bodočega lastnika. Model je glede na zunanje mere, naklon strehe in druge arhitekturne lastnosti primeren za večino slovenskih pokrajin.

Po videzu klasična, po lastnostih pasivna

Za montažne hiše je značilno, da so energijsko varčne, koliko, pa je odvisno od želja oziroma zahtev naročnika. Marles je lani zgradil nekaj pasivnih hiš, med njimi tudi takšno, ki po zunanjem videzu prav nič ne spominja na pasivno. Pri načrtovanju so v celoti upoštevali želje naročnika, ki je želel po videzu klasično hišo, a z vsemi lastnostmi pasivne. Gre za klasično dvokapnico, z balkonom, nadstrešnico nad vhodom in brez velikih steklenih površin. Skratka, ima vse, česar naj pasivna hiša ne bi imela, in nima tistega, kar je pri takšni hiši bistveno. A rešitve se vedno najdejo. Nadstrešek nad vhodom je popolnoma samostojna konstrukcija, ki nosi manjšo streho, pritrjen pa je samo v tla in na del strešne konstrukcije, ki sega čez rob zunanje stene. Zunanjega ovoja stavbe se ne dotakne niti z enim vijakom.

Gradnjo balkonov pri pasivnih hišah odsvetujejo, saj so zahteve glede pritrditve, statike in toplotne izolacijse tako velike, da cena izvedbe ni v sorazmerju s prednostmi, ki jih sicer prinaša balkon. Kljub temu lastniku Marlesove hiše ni bilo treba opustiti te želje. Projektanti so dve steni na južnem delu podaljšali in v njiju pustili dve vodoravni odprtini. Na nastalo ploskev se naslanja nekaj prečno postavljenih lepljenih lesenih nosilcev, na katere so položili še pohodno leseno oblogo in pritrdili ograjo. Balkon je tako popolnoma samostojen element in z nobenim delom ne posega v toplotni ovoj hiše. Poleti daje senco steklenim površinam v pritličju, pozimi pa lahko sonce neovirano posveti v vse prostore.

Čeprav tudi sama parcela ni najbolj primerna za pasivno gradnjo, saj pozimi mesec dni ni sončnega obsevanja, ima hiša vse »pasivne« lastnosti. Zgrajena je iz lahke lesene okvirne konstrukcije, katere posebnost so tako imenovani termoboks nosilci. Plošča, na kateri stoji, je izolirana s 40 centimetri ekstrudiranega polistirena. Toplotna prehodnost zunanjega ovoja je 0,09 W/m²K. Vgrajena so lesena okna s trislojnimi izolacijskimi stekli s toplotno prehodnostjo 0,5 W/m²K, toplotna prehodnost vrat pa je 0,8 W/m²K. Predvidena izračunana letna poraba toplote za ogrevanje je 14 KWh na kvadratni meter površine (standard za pasivne hiše je 15 kWh/m²).

Montažna modularna gradnja

Lesene hiše podjetja Riko hiše so delane izključno po naročilu, tipskih hiš oziroma modelov nimajo. V podjetju se zavedajo pomena nizkoenergijske gradnje in uporabe naravnih materialov, po čemer je med kupci vedno več povpraševanja. V sodelovanju z arhitekturnim birojem Pillar so tako zasnovali hišo Modeko. Pri projektu so preizkušali nove principe montažne modularne gradnje z uporabo naravnih materialov (les in celulozna izolacija), pri tem pa upoštevali tudi nizkoenergijske standarde. Hiša ima 140 kvadratnih metrov neto bivalne površine, sestavljena je iz petih konstrukcijskih modulov, in sicer v kombinaciji okvirnega in masivnega sistema gradnje. Fasada je deloma klasična, deloma lesena.

Preprostost in sodobni arhitekturni elementi

V Jelovici, ki večino svoje proizvodnje izvozi na nemški, švicarski in italijanski trg, pravijo, da med hišami, ki so jih doslej naredili, težko najdejo veliko ponovljenih tlorisov. Seveda so kupcu v pomoč že izvedeni projekti, ki so lahko dobro izhodišče za projektiranje njegovega novega doma. Med svoje največje uspešnice uvrščajo modela montažnih hiš Star 126 in Star 179 oziroma njune izpeljanke. Za kupce sta bila, kakor pravijo, zanimiva predvsem zato, ker združujeta preprostost in sodobne arhitekturne elemente, pa tudi zaradi majhne porabe energije in hitre gradnje.

Najbolj nizkoenergijski projekt so izdelali v sosednji Italiji, za zelo zahtevnega kupca, strokovnjaka s področja energijsko varčnih hiš. »Hiša porabi na letni ravni 25 kWh/m², kar je primerljivo s porabo 2,5 litra ekstra lahkega kurilnega olja na kvadratni meter površine. Takšna poraba bi pri nas ustrezala za pridobitev energetske izkaznice razreda A. Toplotna prehodnost zunanje stene je 0,09 W/m²K, strehe pa 0,10 W/m²K. Za primerjavo, eno od meril za pasivne hiše je toplotna prehodnost zunanje stene, ki je manjša od 0,15 W/m²K.

Moderno oblikovana tradicionalna zasnova

V podjetju Lumar je najbolje prodajani model montažne hiše Primus 137, ki je mogoč tudi v plus-energijski izvedbi. Na voljo je različica z enokapno ali dvokapno streho, pri čemer je hiša kljub tradicionalni zasnovi moderno oblikovana, kar še posebno poudarita lesena macesnova fasada in nadstrešek za avtomobil v enaki izvedbi. Že v fazi načrtovanja so upoštevali energijsko učinkovitost hiše, zato je ta zelo svetla, z velikimi steklenimi površinami, mansarda ima polno višino (250 centimetrov). V kombinaciji s sistemom prezračevanja z vračanjem toplote porabi za ogrevanje samo 25 kWh/m² na leto, stroške pa je mogoče dodatno zmanjšati z vgradnjo toplotne črpalke.

Proizvede več energije, kot je porabi

Najbolj nizkoenergijski objekt, ki so ga zgradili v Lumarju, je plusenergijska hiša, ki proizvede več električne energije, kot je porabi. Zgrajena je po sistemu Lumar Pasiv, za ogrevanje pa porabi manj kot 10 kWh/m² energije na leto, torej manj kot liter kurilnega olja na leto na kvadratni meter površine. Na njej so vgrajeni fotonapetostni elementi, zato bo lahko na leto proizvedla približno 8000 kWh električne energije, za celotno delovanje pa porabila zgolj 4000 kWh. Proizvajalci torej že danes na trgu ponujamo hiše, o katerih se politiki v Københavnu še niso niti začeli pogovarjati, kar dokazuje, da učinkovita raba energije ni zgolj nekaj, kar si želimo v prihodnosti, ampak je mogoča že danes. Nujno je treba vzpostaviti okvir, ki bo spodbujal gradnjo takšnih objektov.

Udobje lesene hiše

Slovenci si še vedno želijo hišo, ki bo zdržala sto let, poudarjajo v podjetju Jaris, zato se čedalje pogosteje odločajo za skeletno gradnjo. Največ so jih prodali v različici komfort, ki ponuja vse udobje v celoti lesene hiše. Lesen skelet, lesnovlaknene fasadne plošče in izolacija iz lesnih kosmičev dajejo občutek topline, ki je tako značilen za les.

Najbolj nizkoenergijski objekt, ki so ga zgradili, je pasivna skeletna hiša v Šentvidu pri Stični, ki je povsem iz naravnih materialov. Osnovna konstrukcija je skeletna, plošča nad pritličjem je masivna in debela 140 milimetrov. V strehi je 40 centimetrov izolacije iz lesnih kosmičev, v zunanjih stenah je 36 centimetrov izolacije iz lesnih kosmičev. Talna plošča je izolirana proti tlom s 25 centimetri izolacije, s posebno večslojno izolacijo je izoliran tudi balkon. Okna imajo trojno zasteklitev in izoliran okvir, večina steklenih površin pa je obrnjenih na jug.

Razgibana in funkcionalna zasnova

Med bolje prodajanimi modeli hiš podjetja Honka je hiša Arboretum, ki je dobila svoje ime ravno po lokaciji gradnje. Zanjo je značilna razgibana in funkcionalna zasnova, velike steklene površine in veliki dnevni bivalni prostor, ki se z galerijo nadaljuje v nadstropje. Sicer pa so po standardnem projektu Honka doslej postavili največ hiš Harmonija. Model po zasnovi močno spominja na standardno slovensko hišo za družine z dvema ali tremi otroki, brez težav pa ga prilagodijo individualnim potrebam.

Za vsako pokrajino značilen tip hiše

Sodobna tehnologija omogoča različne izvedbe montažnih hiš. Združiti spoznanja stroke in staro modrost gradnje je vodilo, ki so ga pri načrtovanju hiš upoštevali v podjetju Rima, pri čemer so navdih iskali v kulturnih razlikah in tipologiji slovenskih hiš, značilnih za posamezne pokrajine. Tudi kupce najbolj pritegnejo njihove tako imenovane pokrajinske hiše. Največ zanimanja je za model hiše Ključ, ki smo ga zasnovali na podlagi arhetipske atrijske hiše, priljubljena sta tudi modela Borjač, pri snovanju katerega smo navdih iskali v značilnostih kraško-primorske arhitekturne regije, in Mah, ki je izpeljan iz tipične barjanske hiše z velikim konzolnim napuščem po vsej južni strani hiše.

Delo in dom, 6. januar 2010