Povprečna cena za kvadratni meter rabljenega stanovanja je bila v prvem četrtletju 1689 evra, medtem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju 1676 evra. V letošnjem prvem trimesečju se je sicer nadaljeval trend počasnega padanja cen, vendar pa do večjih sprememb cen stanovanjskih nepremičnin ni prišlo.

"Po drugi strani je bil opazen izrazit padec prometa s stanovanjskimi in poslovnimi nepremičninami ter z zemljišči za gradnjo stavb," ugotavlja Gurs. Omenjeni padec je bil predvsem posledica zaostrene socialno-ekonomske situacije v državi in nakazuje uresničitev scenarija, po katerem bi letos lahko prišlo do nadaljnjega krčenja prometa in ponovnega zdrsa v krizo slovenskega nepremičninskega trga.

Povprečna cena zemljišč za gradnjo stavb se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem znižala za več kot petino iz 65 evrov za kvadratni meter na 51 evrov za kvadratni meter. Tako veliko statistično zmanjšanje cene je v glavnem posledica spreminjanja strukture prodanih zemljišč. Zaradi pomanjkanja novih velikih nepremičninskih projektov se nadaljuje trend zmanjševanja povprečne velikosti zemljišč, ob vse manjšem prometu pa se pretežno kupujejo zemljišča za gradnjo individualnih ali vrstnih hiš.

Primat najdražjih stanovanj v državi ima že drugo četrtletje Koper pred Ljubljano, to pa sta tudi edini mesti, kjer povprečna cena presega 2400 evrov za kvadratni meter. Ta je že po običaju približno še enkrat višja kot v Celju in Mariboru, kjer se cene rabljenih stanovanj gibljejo okoli 1200 evrov za kvadratni meter. Cene v Kranju ostajajo na ravni slovenskega povprečja, nekaj pod 1700 evrov za kvadratni meter.

Povprečne cene rabljenih stanovanj so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani znižale v vseh petih največjih mestih, najbolj pa v Kranju, kjer so se znižale za več kot osem odstotkov.

V prvem četrtletju letošnjega leta je prišlo do znatnega zmanjšanja evidentiranega prometa za vse obravnavane vrste nepremičnin. Po nekoliko presenetljivi rasti v zadnjem četrtletju lani je promet s hišami upadel več kot 30 odstotkov, s stanovanji za okoli 20 odstotkov, z zemljišči za gradnjo stavb več kot 15 odstotkov in s poslovnimi nepremičninami za več kot 10 odstotkov. Nadaljevalo se je tudi upadanje prometa s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči.

V naših štirih največjih mestih je bilo v prvem četrtletju evidentiranih 51 odstotkov vseh tržnih transakcij s stanovanji. Število evidentiranih kupoprodaj se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem, tako kot na ravni države, povsod bistveno zmanjšalo.

Evidentirani promet je še vedno precej večji kot v obdobju največje krize nepremičninskega trga iz začetka leta 2009, vendar tudi že precej manjši kot po oživitvi trga v začetku leta 2010. Za Ljubljano, Celje in Kranj kaže trend nadaljnjega padanja, medtem ko je za Maribor, kljub močnemu padcu prometa v letošnjem prvem četrtletju, zaenkrat še prisoten šibak trend naraščanja, še ugotavlja Gurs.