Gradbena priloga: Za ogrevanje porabimo največ energije

19. 10. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: dokumentacija Dela

ogrevanje, energija, elektrika, gospodinjstva

Raba energije za ogrevanje stanovanj predstavlja največji delež v celotni rabi energije gospodinjstev. Po podatkih statističnega urada smo je Slovenci lani za ogrevanje prostorov porabili kar 62 odstotkov.

Za ogrevanje prostorov smo tako porabili približno 30.500 TJ energije, kar je sicer za skoraj devet odstotkov manj kot v letu 2010, a še vedno gre za 62 odstotkov vse porabljene energije. Za ogrevanje sanitarne vode smo porabili okrog 9600 TJ (19 odstotkov vse porabljene energije), za razsvetljavo, električne naprave in druge namene okrog 7000 TJ (14 odstotkov), za kuhanje skoraj 2300 TJ (približno pet odstotkov vse porabljene energije).

Glavna energenta drva in kurilno olje

Rezultati četrtega vala Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2012, ki jih je agencija Informa Echo predstavila v začetku tega meseca, kažejo, da se Slovenci še vedno večinoma grejemo na drva (39 odstotkov) in kurilno olje (27 odstotkov). V primerjavi z letom prej se je letna poraba drv kot primarnega energenta nekoliko povečala, medtem ko poraba kurilnega olja in zemeljskega plina ostaja na približno enaki ravni. Drva so skupaj z električno energijo tudi najpogostejši dodatni vir energije v slovenskih gospodinjstvih. Sicer pa je, kakor kažejo rezultati raziskave, ko gre za ogrevanje prostorov, v zadnjih letih najbolj narasla uporaba elekt­rične energije (30 odstotkov sodelujočih v raziskavi jo je začelo uporabljati v zadnjih treh letih) in zemeljskega plina (v zadnjih treh letih ga je začelo uporabljati 21 odstotkov anketirancev).

V dveh tretjinah slovenskih gospodinjstev prevladuje centralni način ogrevanja, pri katerem se toplota proizvaja na enem mestu za celotno stavbo – ta delež je v enodružinskih hišah kar 83-odstoten, v večstanovanjskih pa 55-odstoten.

Večina ne razmišlja o posodobitvi

V večini slovenskih gospodinjstev ne razmišljajo o zamenjavi ali posodobitvi ogrevalnega sistema. O menjavi jih razmišlja le 11 odstotkov, o posodobitvi oziroma dopolnitvi pa šest, kar pa je kljub temu več kot v preteklih merjenjih.

V obeh primerih bi anketirani izbirali med zelo različnimi napravami, najverjetneje bi se odločili za specialni kotel na lesno biomaso (17 odstotkov), klasični kotel na trdna goriva (12 odstotkov) oziroma toplotno črpalko zrak/voda (10 odstotkov).

Z višino celotnih stroškov prehoda na nov način ogrevanja je v primerjavi s prejšnjim merjenjem (54 odstotkov) seznanjenih več vprašanih, tokrat sta s tem seznanjeni dobri dve tretjini vprašanih (67 odstotkov), pri čemer jih večina (31 odstotkov) ocenjuje, da bodo ti stroški znašali od 2500 do vključno 5000 evrov. Večina sodelujočih v letošnji raziskavi o energetski učinkovitosti, kar 83 odstotkov, je tudi seznanjena s stroški energenta oziroma vira energije, ki bi ga uporabljali pri novem ali dopolnjenem načinu ogrevanja.

Dejstvo je, da je za zmanjševanje porabljene energije za ogrevanje zgradb poleg toplot­ne izolacije zunanjih sten zelo pomembna uporaba sodobnih ogrevalnih sistemov na obnovljive vire energije ali vsaj takšnih na zemeljski plin, ki je do okolja prijaznejše fosilno gorivo. Po nekaterih domnevah bi morali zamenjati in na novo vgraditi več kot 100.000 ogrevalnih sistemov v individualnih stanovanjskih hišah ter javnih in drugih zgradbah.

Pozitivni učinek delilnikov toplote

Delitev stroškov ogrevanja v Sloveniji se razlikuje, odvisno od tega, ali živimo v enodružinski ali večstanovanjski hiši. V večini prvih (70 odstotkov) stroškov ogrevanja ne delijo, medtem ko jih v večini večstanovanjskih stavb delijo glede na dejansko porabo toplote, vendar je ta delež kljub lani uzakon­jeni obvezni uporabi delilnikov med anketiranci še vedno le 61-odstoten.

Še lani so stanovalci v večstanovanjskih stavbah večinoma plačevali pavšal po ogrevani površini, prehod na delitev stroškov po dejanski porabi toplote pa kaže na pozitiven učinek zakonske uvedbe delilnikov stroškov za toploto. Kljub temu v skoraj polovici gospodinjstev (46 odstotkov) na radiatorje še vedno niso namestili termostatskih ventilov, le slaba tretjina (30 odstotkov) jih ima povsod. Dobra desetina (14 odstotkov) gospodinjstev, ki termostatskih ventilov še nimajo nameščenih, namerava to urediti v prihodnjih dvanajstih mesecih oziroma bodo v stanovanju namestili sobni termostat z možnostjo časovne nastavitve temperature.

Na to, koliko energije bomo porabili za ogrevanje prostorov, in posledično na to, koliko bomo zanjo plačevali, precej vplivajo naše bolj ali manj potratne bivalne navade. Že večkrat je bilo povedano, da že stopinja manj v prostoru pomeni najmanj šestodstot­ni prihranek energije. Letošnja raziskava kaže, da so v gospodinjstvih ta nasvet začeli upoštevati.

Običajna dnevna temperatura med kurilno sezono je namreč v več kot polovici anketiranih gospodinjstev med 21 in 22 stopinjami Celzija, v dobri četrtini pa med 19 in 20 stopinjami Celzija. Ponoči je običajna temperatura najpogosteje med 17 in 18 stopinjami Celzija (42 odstotkov vseh anketiranih).

V primerjavi s preteklimi merjenji se je običajna dnevna temperatura med kurilno sezono znižala, za kar gre zasluga predvsem uvedbi delitve stroškov v večstanovanjskih hišah po dejanski porabi. Le v 14 odstotkih gospodinjstev, ki živijo v enodružinskih hišah, in v 15 odstotkih tistih, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, je običajna dnevna temperatura od 23 do 24 stopinj Celzija, medtem ko imajo 25 stopinj Celzija ali več le v treh odstotkih hiš in v dveh odstotkih stanovanj.

Še vedno večinoma odpiramo okna

Med kurilno sezono v kar 99 odstotkih gospodinjstev še vedno prezračujejo po naravni poti, torej z odpiranjem oken, kar pomeni, da je delež tistih, ki imajo vgrajen prezračevalni sistem, zanemarljiv. Dobrih 45 odstotkov jih prezračuje tako, da imajo okna v povprečju odprta od pet do deset minut, tretjina jih okna odpre za manj kot pet minut, 21 odstotkov pa za več kot deset minut. Primerjava s preteklim merjenjem pokaže spremembo »prezračevalnih« navad – prej smo okna odpirali večkrat za dalj časa, zdaj jih le za krajši čas. Tudi to je najverjet­neje posledica vgradnje delilnikov toplote v večstanovanjskih stavbah.

Katere prostore prezračujemo in kako? Med ogrevalno sezono spalnico večinoma prezračujemo z občasnim odpiranjem okna na stežaj (63 odstotkov), medtem ko okna na nagib občasno odpirajo v 28 odstotkih gospodinjstev. Primerjava s preteklim letom pokaže značilne spremembe le pri zračenju z občasnim odpiranjem na nagib, pri katerem se je delež nekoliko povečal.

Podobno kot spalnico zračimo tudi kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico; najpogosteje z odpiranjem oken na stežaj. V primerjavi s preteklim merjenjem je takšnega načina prezračevanja manj, več pa je prezračevanja z občasnim odpiranjem na nagib.

Nekoliko bolj zbuja skrb podatek, da več kot polovica vprašanih (58 odstotkov) nikoli ne zapre ventila na radiatorjih v prostoru, ki ga zračijo. Le 18 odstotkov jih to naredi včasih, slaba četrtina pa to počne vedno. Je pa kljub temu opaziti pozitiven premik v primerjavi z lani, saj se je delež tistih, ki ventile vedno zapirajo, povečal na račun tistih, ki to počnejo občasno.

Tri četrtine sodelujočih v letošnji raziskavi raje nekoliko zapre radiator, kot odpre okno. V enodružinskih hišah je takih 32 odstotkov, v večstanovanjskih pa 43 odstotkov. Pri lanskem merjenju je bil ta delež za deset odstotnih točk nižji.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE